SKIAH domači dogodki

Geološki zavod Slovenije (GeoZS), Društvo hidrogeologov SKIAH in Slovensko geološko društvo vas vabijo na predavanje gostujoče kanadske doktorske študentke Fione Chapman iz Institut national de la recherche scientifique (INRS) v Quebecu.

Fiona je trenutno na GeoZS na trimesečnem gostovanju, ki ga financira RSF projekt Using optical fibres to evaluate subsurface heat and flow transfer effects – Geo-OPT, in s katerim prenaša svoje izkušnje z uporabo optičnih vlaken za raziskave geotermalnega potenciala v Slovenijo.

Fiona Chapman bo izvedla predavanje v angleškem jeziku z naslovom Geothermal Energy in Canada: geological provinces, local development, and field techniques for resource assessment

v ČETRTEK, 5. junija 2025 ob 15. uri na NTF, predavalnica 209, Aškerčeva cesta 12, Ljubljana.

Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na strokovnem usposabljanju prejmejo 1 kreditno točko iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.

V nadaljevanju najdete opis predavateljice in povzetek predavanja v angleščini.

Fiona Chapman is a PhD student at the Institut national de la recherche scientifique (INRS) in Quebec City, Canada. She is currently a visiting researcher at the Geological Survey of Slovenia, where she is sharing her expertise on the use of fibre-optic cables in thermal response testing. Beyond fibre-optics, Fiona’s research focuses on the challenges and opportunities of integrating geothermal energy into remote communities in northern Canada. Her three-month research stay in Slovenia is funded through the DFP project Geo-OPT – Using optical fibres to evaluate subsurface heat and flow transfer effects, which is co-funded by the Slovenian Research and Innovation Agency within the framework of DFP (Developmental funding pillar).

Title: Geothermal Energy in Canada: geological provinces, local development, and field techniques for resource assessment.

Canada’s heating demands are high and geothermal energy presents a promising option for both direct and indirect heating applications. However, the variation in regional geology influences the suitability of different geothermal technologies. This presentation will begin with an overview of Canadian geology, as applicable to geothermal energy. The influence of geological context on geothermal feasibility and technology is explored through examples ranging from ground-source heat pumps in urban centres to deep, community-led electricity projects.

The focus then shifts to a regional geothermal assessment for southwestern Yukon. This work is completed in collaboration with the Yukon Geological Survey and Kluane First Nation. An overview of reservoir characterization will be provided with an emphasis on the distributed temperature sensing in thermal response tests using fibre-optics. Distributed temperature sensing enhances resolution of subsurface thermal properties which contributes to more accurate geothermal potential assessments. This method is currently applied locally to get high-resolution thermal properties across different lithologies in Slovenia.

Next year, Canada will be hosting the World Geothermal Congress 2026 at Calgary (https://worldgeothermal.org/wgc2026 ).

V ponedeljek, 5. 5. 2025, smo gostili Darcyjevo predavanje 2025: »Globoka podzemna voda in globina časa«, ki ga je predstavil prof. dr. Grant Ferguson iz Univerze v Saskatchewanu, Kanada. Predavanja se je udeležilo 28 udeležencev v živo in preko spleta.

Uvodni nagovor s predstavitvijo predavatelja je podal predsednik društva SKIAH, dr. Jože Ratej. V svojem predavanju je prof. dr. Ferguson prikazal ocene količine globoke podzemne vode v primerjavi z ostalimi deli hidrosfere in predstavil negotovosti tovrstnih ocen. Orisal je tudi globalno porazdelitev globin vodnjakov, med katerimi prevladujejo relativno plitvi, zaradi česar je znanje o podzemnih vodah v globinah nad 200 m omejeno. Podrobneje se je posvetil razlagi povezanosti globokih podzemnih voda s preostalimi deli vodnega kroga, njihovim starostim, ter pristopom, ki jih uporabljamo za tovrstne raziskave – od klasičnih do modernejših, med katerimi so: tokovne mreže, izotopske meritve, koncentracije snovi in njihove masne bilance, pri čemer je poudaril pomen upoštevanja vrste geoloških procesov v t.i. ‘skriti hidrogeosferi’, ki jih v običajnih raziskavah plitve podzemne vode običajno zanemarimo. Na koncu je podal tudi možne projekcije stanja in razvoja raziskav globoke podzemne vode.

Njegovo predavanje so krasila tudi umetniška dela, ki so nastala v okviru projekta Virtual Water Gallery – Deep Time: https://www.virtualwatergallery.ca/deep-time

Društvo hidrogeologov Slovenije – SKIAH tudi letos gosti “Darcyjevega predavatelja v letu 2025”, dr. Granta Fergusona.

Dr. Ferguson je profesor hidrogeologije na Oddelku za gradbeništvo, geologijo in okoljsko inženirstvo na Univerzi v Saskatchewanu in je pridruženi profesor na Univerzah v Arizoni in Waterlooju. Raziskuje hidrogeologijo globokih vodonosnikov, paleohidrogeologijo, hidrogeologijo kanadskih prerij ter trajnostni razvoj podzemnih vodnih virov. Trenutno je podpredsednik Mednarodnega združenja hidrogeologov (IAH) za Severno Ameriko in je bil predsednik kanadskega nacionalnega odbora.

Njegovo predavanje z naslovom Globoka podzemna voda in globina časa /angl. Deep Groundwater and Deep Time / bo potekalo v ponedeljek, 5. maja 2025 ob 15h, na Naravoslovnotehniški fakulteti (Predavalnica 209, Oddelek za geologijo, 2. nadstropje) v angleškem jeziku.

Povzetek predavanja

Količina celinske podzemne vode je ogromna, primerljiva s količino v ledenih pokrovih. Tokovi iz podzemnih v površinske vode so odgovorni za velik del globalnega toka rek, vendar večinoma izvirajo iz relativno plitvih podzemnih voda (<500 m globine) s kratkimi zadrževalnimi časi. Globoke podzemne vode prispevajo le majhen delež rečnega toka, njihovo črpanje pa pogosto povzroča nesorazmerno izčrpavanje zalog. Zaradi relativne izoliranosti so globoki vodonosniki postali cilj za shranjevanje ogljika, odlaganje odpadnih voda iz naftne in plinske industrije ter izolacijo jedrskih odpadkov.

Kljub majhni količini toka med globoko podzemno vodo in preostalim hidrološkim krogom so geokemični tokovi zaradi povišanih koncentracij številnih elementov v globoki podzemni vodi lahko znatni. Slednje vsebujejo tudi mikrobne ekosisteme, ki predstavljajo znaten del zemeljske biomase. Njihovo preučevanje je zahtevno ne le zaradi omejenega števila dostopnih točk v globoko podzemlje, temveč tudi zaradi različnih procesov in časovnih meril, ki jih je treba upoštevati.

Čeprav je tok podzemne vode še vedno večinoma pogojen s topografijo, lahko na premikanje tekočin vplivajo tudi razlike v gostoti tekočin in različni geološki procesi. Robni pogoji morajo upoštevati spremembe podnebja in geoloških sil skozi dolga časovna obdobja ter v nekaterih primerih spremembe geometrije vodonosnega sistema, zlasti zaradi zasipavanja in denudacije.

Izboljšanje razumevanja tega področja hidrologije zahteva nove pristope, nova orodja in sodelovanje z drugimi disciplinami v geoznanostih in širše.

Več na strani: https://www.ngwa.org/events-and-education/groundwater-lecture-series/current-darcy-lecturer