Vloga Republike Slovenije na vrhu Organizacije združenih narodov o podzemni vodi

Povzetek: Prispevek obravnava vlogo predstavnikov Republike Slovenije na vrhu OZN o podzemni vodi, ki je v Parizu potekal med 6. in 8. 12. 2022, in je nadaljevanje predhodnega besedila o poteku vrha (povezava).

Republika Slovenija je bila med sodelujočimi na Vrhu OZN o podzemni vodi med najaktivnejšimi državami, kar so nam nekateri udeleženci iz drugih večjih in ekonomsko močnejših držav celo nekoliko zavidali; s svojimi predstavniki smo bili prisotni na vseh političnih nivojih in na večjem številu dogodkov.

Na povabilo generalne sekretarke UNESCO Audrey Azoulay je na otvoritveni slovesnosti prisotne preko video povezave nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V govoru je izpostavil pomen podzemne vode za Slovenijo, predvsem pa njeno vlogo v svetovnem merilu. Poudaril je, da je podzemna voda tesno povezana s spremembami klime ter odzivi nanje. Prav tako je omenil širši pomen prekomejnih vodonosnikov in nujnost mednarodnega sodelovanja pri njihovem upravljanju, pri tem pa naglasil podporo naše države oblikovanju mednarodne koalicije za prekomejne vodne vire, ki je bila ustanovljena v okviru tokratnega vrha. Govor je zaključil s pozivom k čimprejšnjem ukrepanju ter prepoznavanju vloge podzemne vode, ki naj postane vidna že danes, še zlasti pa naj bo tako na prihajajočem vrhu OZN o vodi, ki bo prihodnje leto 22. marca 2023 na dan voda v palači OZN v New Yorku. Škoda je le, da se predsednik Pahor ni uspel osebno udeležiti vrha OZN, kot je bilo najavljeno prvotno. Z njegovo prisotnostjo bi zavezanost naše države podzemni vodi v mednarodnem okolju dobila še večjo težo. (Posnetek nagovora predsednika RS je dostopen na povezavi, njegov nastop na uvodni slovesnosti pa na povezavi od 1:08:55 dalje).

Slika 1: Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor med nagovorom udeležencev vrha OZN o podzemni vodi (foto: Mihael Brenčič).

Slovenija je bila na vrhu v Parizu prisotna tudi na ministrski ravni. Na zaključni slovesnosti je med nagovori ministrov članic OZN, pristojnimi za vodo, prisotne nagovoril Uroš Brežan, minister za okolje in prostor (posnetek njegovega nastopa je na voljo na povezavi od 8:38:32 dalje). Poudarki v njegovem prispevku so bili podobni tistim iz govora predsednika Pahorja, vendar jih je še nadgradil in razširil. V nagovoru se je najprej dotaknil globalne vodne krize v vseh njenih razsežnostih; krize sprememb podnebja, problemov s kvaliteto in količinami vode ter problemov ekološkega stanja in biodiverzitete. Poudaril je, da je vodni krog potrebno obravnavati kot celoto, torej podzemno in površinsko vodo skupaj. Ne glede na to pa je treba podzemno vodo bolj vidno izpostaviti, ker gre za nevidni del vodnega kroga. Pomembna je kot vir pitne vode, kot vir vode za namakanje in s tem za proizvodnjo hrane, prav tako pa ima pomembno vlogo pri zagotavljanju ekosistemskih storitev, pri vzpostavljanju biodiverzitete in je pomembna kot blažilka podnebnih sprememb. Podzemno vodo in vodonosnike moramo varovati in pretiranega črpanja ne smemo dopustiti. Po ministrovem mnenju imajo zelo velik pomen prekomejni vodonosniki. Upravljanju je z njimi moramo posvetiti še večjo pozornost. Minister je opozoril, da na globalni ravni ne dosegamo ciljev trajnostnega razvoja Razvojnega načrta 2030, kar velja tudi za cilj 6 – Voda in sanitarna ureditev. Aktivnosti za doseganje teh ciljev moramo pospešiti, in prav zaradi tega je vrh o podzemni vodi tako pomemben, tudi v luči priprav na skupščino OZN o vodi prihodnje leto, kjer naj bo vloga podzemne vode še posebej vidna. To naj vodi k boljšemu razumevanju in upravljanju podzemne vode in k sodelovanju na področju upravljanja s prekomejnimi vodonosniki. V zaključku svojega nagovora je izrazil prepričanje, da bo konferenca OZN o vodi pomembna za številne sektorje, od nevladnih organizacij, finančnih ustanov, vlad, različnih agencij do vseh drugih deležnikov na področju voda.

Poleg nastopov na visoki politični ravni so bili predstavniki naše države aktivni tudi v plenarnem delu zasedanja ter na spremljevalnih dogodkih dan pred tem. Republika Slovenija je na konferenci sodelovala z dvema visokima predstavnikoma. To sta bila posebna veleposlanica za vprašanje vodne diplomacije Tanja Miškova, ki je zastopala Ministrstvo za zunanje zadeve, in dr. Aleš Bizjak, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor.

Veleposlanica Miškova je v imenu predsednika Republike Slovenije sodelovala na dogodku, v okviru katerega je bila ustanovljena »Koalicija za sodelovanje pri prekomejnih vodnih telesih« (ang. Transboundary Water Cooperation Coalition). V koaliciji poleg Republike Slovenije sodelujejo še UNESCO, UNECE – Ekonomska komisija OZN za Evropo, Medameriška banka za razvoj, IHE Delft – Inštitut za izobraževanje o vodah iz Nizozemske, Republika Francija in Republika Senegal. Vzrok za ustanovitev koalicije je dejstvo, da na svetovni ravni obstaja veliko prekomejnih vodnih teles. Po aktualnih statistikah je kar 60 % vseh obstoječih vodnih virov prekomejnih. Ti so pogosto vzrok za oborožene konflikte, hkrati pa predstavljajo tudi izhodišče za sodelovanje na področju različne rabe vode; na primer oskrba z vodo, boj proti podnebnim spremembam ali pa ekonomsko sodelovanje na področju rabe vode. Vse to omogoča preseganje razlik in napetosti med različnimi političnimi sistemi in državami. Voda je lahko mediator za sodelovanje tam, kjer so še nedolgo tega divjale vojne, voda je mediator miru ter trajnostnega razvoja (potek dogodka je zabeležen na povezavi od 1:49:00 dalje).

Slika 2: Veleposlanica Tanja Miškova med nagovorom udeležencev razglasitve Koalicije za sodelovanje pri prekomejnih vodnih telesih (foto: Mihael Brenčič).

Veleposlanica Miškova je v okviru vrha z uvodnim predavanjem sodelovala tudi na panelu o vladovanju podzemni vodi (ang. Groundwater governance) – (posnetek je dostopen na povezavi od 7:19:30 dalje). Poudarila je, da je podzemna voda pod vplivom številnih dejavnikov in da jo je potrebno razumeti večplastno. Vladovanje podzemni vodi je povezano s tem, kako jo uporabljamo in kako jo razumemo. Zavedati se moramo, da je podzemna voda integralni del vodnega kroga. V vladovanje podzemne vode je potrebno finančno vlagati, vzpostaviti prioritete in preprečiti fragmentacijo. Tudi v odnosu do podzemne vode moramo govoriti o enakopravnosti, okoljski pravičnosti, vključevanju in transparentnosti, človekovih pravicah ter upoštevanju potenciala žensk in mladih. Morda je podzemna voda eden redkih virov, ki je lokalen, toda vladovanje in upravljanje tega vira ima vpliv na širši prostor, v regionalnem, nacionalnem in prekomejnem merilu. Tudi reševanje problemov, povezanih s podzemno vodo, je lahko del reševanja konfliktov. Zaradi velikega števila prekomejnih vodonosnikov, preko 450, ki so tesno povezani z vprašanjem reševanja konfliktov, mora postati vladovanje podzemni vodi del širšega pristopa k vodi na nivoju OZN. Vprašanja podzemne vode naj se vključi v vse interaktivne dialoge, ki se bodo prihodnje leto vodili v okviru konference OZN o vodi. V tej smeri je potrebno vladam pomagati, tako z vzpostavitvijo smernic kot z napredno pomočjo pri vladovanju vodi. Dobro vladovanje podzemni vodi je del varne oskrbe z vodo in pomemben prispevek h globalnemu akcijskemu planu za vodo.

Slika 3: dr. Aleš Bizjak med razpravo na panelu o regionalnem sodelovanju (foto: Mihael Brenčič).

Pomembno vlogo v razpravah na vrhu je odigral tudi dr. Aleš Bizjak, ki je hkrati nastopil še v vlogi sopredsedujočega Vodni konvenciji (potek dogodka je zabeležen na povezavi od 25:30 dalje). V panelnem delu vrha je sodeloval v razpravi o regionalnih dialogih na področju podzemnih voda. Na začetku svojega nastopa je najprej poudaril, da prihaja iz države, ki je glede na ostale države Evropske unije nadpovprečno bogata z vodo, tudi s podzemno vodo, zaradi česar je ta skoraj v celoti vir pitne vode. Republika Slovenije ima številne izkušnje pri mednarodnem sodelovanju na področju voda; v Savskem bazenu, v Donavskem povodju in v bilateralnih odnosih, zlasti z Republiko Avstrijo. Prav tako ima naša država obsežno in temeljito zakonodajo na področju podzemne vode, kar bi vse lahko razumeli kot del širšega vladovanja podzemni vodi. Vse to Republiko Slovenijo zavezuje k sodelovanju in k vzpostavljanju dialoga o vodi na različnih nivojih. Kot sopredsedujoči Vodne konvencije je opisal njen pomen pri iskanju rešitev za reševanje problematike ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 6, ter v tem okviru tudi zaveze pri reševanju problematike prekomejnih vodnih teles, tako za podzemne kot površinske vode. Vodna konvencija je pri tem zelo uspešna, saj je že pred časom razvila orodja za reševanje in obvladovanje teh odnosov, tem vprašanjem pa se bo posvečala tudi v prihodnje. Prvi v nizu takšnih dogodkov bo organizacija delavnice o prekomejnih vodnih telesih prihodnje leto v oktobru.

Pomembno vlogo je Slovenija odigrala tudi na stranskih dogodkih, ki so bili organizirani dan pred glavnim vrhom. Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z Mednarodno speleološko zvezo – UIS organiziralo dogodek o kraških vodonosnikih (povezava od 2:29:50 dalje). Ta dogodek je predstavljal enega od zaključkov leta kraških jam in krasa, ki je bilo razglašeno v letu 2021 in zaradi pandemije podaljšano še v leto 2022. Predsednica Mednarodne speleološke zveze dr. Nadja Zupan Hajna je pripravila obsežno predavanje, v katerem je podala pregled pojavljanja krasa v globalnem merilu, hkrati pa je poudarila, kako pomembni so kraški vodonosniki za oskrbo prebivalstva z vodo in kako kras vpliva na številne človekove dejavnosti v prostoru. Za njeno predstavitvijo sta sledili še dve; prva je obravnavala pomen krasa na območju Malezije, druga pa je predstavila kras na območju Združenih držav Amerike. Predstavitvam je sledila kratka razprava, na kateri pa so v prvi vrsti sodelovali predvsem hidrogeologi. Udeležencev na političnem nivoju, ki jim je bil dogodek namenjen, ni bilo. Med razpravljalci so bili podani nekoliko polemični toni o uspešnosti hidrotehničnih posegov v kras in kraške vodonosnike. Med vsem stranskimi je bil dogodek o krasu najbolj hidrogeološko obarvan, kljub temu, da je bil predstavljen na zelo poljudnem nivoju.

Slika 4: dr. Nadja Zupan Hajna in dr. Aleš Bizjak med vodenjem razprave o kraških vodonosnikih in krasu (foto: Mihael Brenčič).

V okviru stranskih dogodkov sta v razpravah sodelovala tudi uradna predstavnika Republike Slovenije. Dr. Aleš Bizjak je poleg vodenja dogodka o krasu sodeloval še v razpravi o prihodnosti monitoringa podzemne vode, njegovih bodočih konceptih in doseganju cilja 6 trajnostnega razvoja (povezava od 5:07:40 dalje). To razpravo je organizirala Republika Avstrija, vodili pa so jo uradniki avstrijskega ministrstva, odgovornega za vode. Kot razpravljalec je Bizjak predstavil izkušnje Republike Slovenije pri prekomejnem sodelovanju na področju upravljanja voda, zlasti sodelovanje z Republiko Avstrijo v okviru bilateralnih komisij za reki Dravo in Muro. Hkrati s tem se je dotaknil še skupnih izkušenj pri vzpostavljanju skupnega prekomejnega telesa podzemne vode Karavanke.

Veleposlanica Miškova je sodelovala v razpravi o enakopravnosti spolov na področju upravljanja in vladovanja z vodami, ki je potekala v okviru stranskega dogodka: »Proti konferenci OZN o vodah: večdeležniški pristop pri spodbujanju enakopravnosti med spoloma« (povezava od 7:50:50 dalje). V nastopu je poudarila, da se vprašanja spolov in varnosti v strategiji slovenske diplomacije prekrivajo in da so ta vprašanja tesno povezana z vprašanjem miru in vladovanjem vodi. Vloga žensk je pri tem zelo pomembna, še zlasti vloga diplomatk v vodni diplomaciji. V administrativno in politično upravljanje povodij je po njenem mnenju vključenih premalo žensk. Tudi številni z vodo povezani projekti so izvedeni neustrezno, ker so na lokalni ravni pri njihovi implementaciji ženske premalo vključene. Vključevanje žensk ima številne multiplikativne učinke, kar pa je potrebno spremljati in nadzorovati s spremljevalnimi ukrepi. Od njihovega vključevanja v vodarsko inženirstvo, do institucionalizacije in korporatizacije ter vključevanja žensk v procese vladovanja z vodo na vseh nivojih. Vsi ti procesi potrebujejo nadzorne mehanizme. Tak nadzorni mehanizem je lahko tudi vključevanje teh vprašanj v okvir prihodnje konference OZN o vodi.

Slovenija je bila na vrhu OZN o podzemni vodi zastopana na najvišji možni politični in tudi strokovni ravni. Kakšna pa je povezanost teh aktivnosti s tistimi, ki jih izvajamo na domačih tleh? Ali aktivnosti, ki jih na področju podzemne vode izvajamo v državi, res sledijo tudi predstavljenim na diplomatskem parketu v Parizu, in obratno? Hidrogeologija je kot stroka o podzemni vodi glede na mednarodni prostor pri nas sicer dobro razvita, vendar pa je vanjo treba vlagati več. Prav tako bi bilo treba več vlagati v razvoj kadrov, saj smo na tem področju vse bolj podhranjeni. Zelo veliko prostora za razvoj je še na področju izboljšanja upravljanja in vladovanja s podzemno vodo. Vse to so tudi zaveze, ki jih je vrh v Parizu postavil pred države članice OZN. Poleg tega bi bilo zelo pomembno, da bi se stroko, poleg njenih lastnih povezav, aktivneje vključilo v mednarodne dejavnosti. Ta bi morala biti podprta z ustreznimi strateškimi dokumenti; kaj in zakaj si kot država želimo doseči nekatere učinke v mednarodnem prostoru. Aktivnosti v mednarodnem prostoru bi se morale multiplicirati tudi doma. Lep primer takšnega multiplikativnega delovanja je Kraljevina Nizozemska, ki s svojimi aktivnostmi na področju mednarodne vodne diplomacije podpira in spodbuja tudi razvoj domače stroke.

Razprave, ki so potekale na vrhu OZN o podzemni vodi, so na prvi pogled za strokovnjaka s področja podzemne vode morda pretirane, polne besedišča, ki je v njegovi stroki nepomembno in nekoliko odveč. Številne izjave in zaveze o podzemni vodi se med seboj ponavljajo in površen poslušalec dobi občutek, da so si podobne kot jajce jajcu. V razpravi so se znašle tudi teme, ki so hidrogeološki stroki nekoliko tuje. Strokovnjak lahko iz razprave tudi sklepa, da je na področju razumevanja podzemne potrebno še veliko postoriti. Vrh OZN, ki je potekal na sedežu UNESCO v Parizu, navkljub temu predstavlja pomemben in prebojni korak naprej v razumevanju in upravljanju podzemne vode. Tudi pomen podzemne vode je v mednarodnem prostoru vse večji. Če je bila še ne dolgo tega predvsem v domeni ozkih strokovnih in znanstvenih krogov, se sedaj prisotnosti podzemne vode zavedajo tudi politiki na najvišji ravni. To pa je najpomembnejši dosežek vrha v Parizu.

prof. dr. Mihael Brenčič