Slovenska organizacija za podzemne vode
Društvo slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov - IAH

Skupno sporočilo vrha OZN o podzemni vodi

,

O  vrhu Organizacije združenih narodov o podzemni vodi, ki je potekal med 6. in 8. decembrom v Parizu, smo že poročali (povezava), prav tako smo že podali pregled prispevka slovenskih predstavnikov na tem dogodku (povezava). Pri mednarodnih dogodkih na visoki ravni je običaj, da se hkrati z njihovim potekom podajo različne izjave, ki odražajo vsebino dogodka in sporočilo, ki ga takšen dogodek pošilja v mednarodni prostor. Tako je bilo tudi v primeru vrha OZN o podzemni vodi. Združenje agencij OZN-Voda (ang. UN-Water) je že pred začetkom vrha pripravilo dokument »Skupno sporočilo in poziv k ukrepanju – Podzemna voda: Nevidni vir za trajnostni razvoj« (ang. UN-Water Joint Message and Call for Action – Groundwater: The Invisible Resource for Sustainable Development). Po podrobnih poročilih vrha o podzemni vodi je prav, da si ogledamo še vsebino tega dokumenta, ki je tudi prosto dostopen (povezava), kot so prosto dostopni tudi ostali dokumenti, ki so bili podlaga za vrh (povezava). V nadaljevanju si oglejmo, kateri poudarki so zapisani v skupnem sporočilu agencijskega združenja OZN-Voda.

Slika: Enžutovo retje na Ljubljanskem barju. Izdanek podzemne vode, okoli katerega je nastal zanimiv ekosistem s pestro biodiverziteto (foto: Mihael Brenčič).

Podzemna voda je ključna za življenje na Zemlji. V svetovnem merilu predstavlja vir pitne vode za polovico prebivalstva in od nje je odvisno nekaj manj kot 40 % svetovne proizvodnje hrane. Poleg tega, da predstavlja vir vode za človeka in njegove dejavnosti, vpliva na spremembe klime, igra pomembno vlogo v ekosistemskih storitvah in zagotavlja biodiverziteto, vpliva pa tudi na razvoj površja in na njegovo stabilnost. Kombinacija vseh teh dejavnikov predstavlja veliko priložnost za izboljšano oskrbo človeštva z vodo, za izboljšanje javnega zdravja, socioekonomski razvoj, odpornost na različna tveganja in integriteto ekosistemov. Prav zaradi tega igra podzemna voda pomembno vlogo pri doseganju Ciljev trajnostnega razvoja 2030.

Zaradi nevidnosti podzemne vode je bilo do sedaj upravljanje in vladovanje podzemne vode zanemarjeno. Zato se je v zadnjih 70. letih črpanje podzemne vode na globalni ravni povečalo kar za šestkrat. To ima za posledico siromašenje vodonosnikov, njihovo onesnaženje, zaslanjevanje podzemne vode na obalnih območjih in posedanje zemljišč. Hkrati z vsemi temi problemi imamo opraviti še z nerazvitostjo vira zaradi nezadostnih finančnih virov, pomanjkanja znanja ter sposobnosti in spretnosti za njeno izkoriščanje in upravljanje. Zaradi vsega naštetega je nujno ukrepanje na najvišjem nivoju. Podzemno vodo je treba kot vir razviti in zaščititi, vzpostaviti je treba integralno upravljanje z vodo in v povezavi z njo tudi upravljanje s prostorom in okoljem, vse to z namenom doseganja enakopravnosti ter odporne in trajne prihodnosti.

Na podlagi naštetih izhodišč so bila oblikovana naslednja glavna sporočila:

  1. Dostop do čiste in ustrezne podzemne vode je ključen za varno oskrbo z vodo, za zagotavljanje sanitarne varnosti ter za javno in ekosistemsko zdravje.
  2. Podzemna voda je ključna za proizvodnjo hrane in prehransko varnost; zagotavlja življensko okolje, proizvodnjo, geotermalno energijo, in znatno prispeva k socio‑ekonomskemu razvoju.
  3. Podzemna voda zagotavlja obstoj mokrišč, vodotokov, jezer in vodnih ter kopenskih ekosistemov. Pretirano izkoriščanje in onesnaževanje podzemne vode ogroža ekološko zdravje teh sistemov.
  4. Sistemi podzemne vode igrajo strateško vlogo pri prilagajanju in ustvarjanju odpornosti na spremembe podnebja in na tveganja zaradi naravnih nesreč, hkrati pa preprečujejo in blažijo humanitarne krize.
  5. Prekomejno sodelovanje pri upravljanju vodonosnikov je lahko katalizator regionalnih integracij, miru in stabilnosti.
  6. Integrirano in medsektorsko soupravljanje površinske in podzemne vode, skupaj z desalinizacijo in ponovno rabo vode, lahko uravnoteži oskrbo s pitno vodo in izboljša trajnost in dostop do vode ob hkratnem zagotavljanju ekosistemskih storitev.
  7. Zaščita podzemne vode je ključna. Degradacije, ki so posledica človekovih aktivnosti, kar je pogosto združeno s slabim upravljanjem prostora, kmetijstvom in odlaganjem odpadkov, ogrožajo ne le trenutno rabo ter javno in ekosistemsko zdravje, temveč vplivajo tudi na dobrobiti prihodnjih generacij.
  8. Vladovanje, ukrepi in investicije v podzemno vodo morajo imeti prednost na ranljivih območjih ter območjih, ki so izpostavljena potencialnim spremembam in nevarnostim. Sem sodijo predvsem območja Podsaharske Afrike, majhne otoške države v razvoju, priobalna območja, območja z neobnovljivimi ali počasi obnavljajočimi se vodonosniki in območja z vodonosniki, v katerih se pojavljajo v naravi prisotne nevarne snovi (npr. arzen). Aktivnosti morajo biti usmerjene k oddaljenim in nepodprtim skupnostim, v te procese pa je treba vključiti ženske, mlade in prvotna ljudstva.

Z namenom uresničevanja trajnostnega cilja 6 (SDG 6) ter z namenom podpore za vzpostavitev Akcijskega načrta na področju voda, so vlade, dobrodelne organizacije, privatni sektor in civilna družba pozvani k prostovoljni zavezanosti in intenziviranju ukrepov za:

  1. Financiranje trajnostnega upravljanja s podzemno vodo, razvoj in njeno rabo.
  2. Zbiranje in deljenje podatkov ter informacij.
  3. Krepitev človeških in institucionalnih spretnosti.
  4. Uporabo in razširjanje informacij za upravljanje s podzemno vodo.
  5. Izboljšanje vladovanja s podzemno vodo.

Države članice Organizacije združenih narodov so pozvane k temu, da izrazijo prostovoljno zavezanost razvoju spretnosti, podatkov, informacij, inovacij, vladovanju in financ na področju podzemne vode kot sestavnega dela Akcijskega načrta na področju voda, ki se pripravlja v okviru Konference OZN o vodi, ki se bo pričela 22. marca 2023 na sedežu OZN v New Yorku.

prof. dr. Mihael Brenčič