Stališče društva SKIAH, ki ga je na tiskovni konferenci v Ljubljani 19. marca 2021 predstavil predsednik društva dr. Mihael Brenčič, v zvezi s spornostjo določil novele, s katero želijo predlagatelji poseči v obstoječo slovensko vodno zakonodajo

Hidrogeologi, strokovnjaki, ki se ukvarjamo s podzemno vodo, smo močno zaskrbljeni zaradi spreminjanja veljavnega člena Zakona o vodah, ki določa ukrepe na vodovarstvenih območjih. Novela, ki je v parlamentarni proceduri, zmanjšuje stopnjo varovanja virov pitne vode pred onesnaženji z nevarnimi snovmi. Sedaj je ta zaščita veljavna na nivoju zakona, z novim predlogom pa se opredelitev zaščite prenaša na nižjo raven in na vsakokratno usklajevanje različnih interesov v prostoru.

V Sloveniji imamo dolgo tradicijo zaščite virov pitne vode z vodovarstvenimi območji. To je tudi eden od vzrokov, zakaj imamo v veliki večini vodovodov na voljo zelo kvalitetno pitno vodo. Zato ni nobenega razloga, da zmanjšamo dosedanje standarde varovanja vodnih virov.

Ne držijo trditve, da vodovarstvena območja predstavljajo oviro za razvoj. To marsikje dokazuje prav prisotnost poselitve in industrije na njih. Vodovarstvena območja zahtevajo le strožje ukrepe za zaščito podzemne vode, ki jo moramo ne glede na to, kje se nahaja, ščititi. Seveda pa na vodovarstvena območja ne sodi katerakoli dejavnost, vsekakor pa to niso zdravju nevarne snovi.

Razumevanje vode in vodnega okolja iz leta v leto napreduje. Na tem področju napredujejo tako stroka, kot znanost, pa tudi razumevanje in zavedanje laične javnosti. Iz tega sledi, da moramo tem procesom prilagajati tudi zakonodajo o vodah. Vendar je nedopustno, da se takšnih sprememb lotevamo na tak način, kot se to dogaja  s trenutnimi amandmaji na Zakon o vodah. To je zakonodaja, ki varuje esencialno snov, vodo, zaradi katere smo, to kar smo. Spremembe te zakonodaje morajo biti skrbno premišljene, konzervativne in z upoštevanjem vseh previdnostnih načel. V pripravo sprememb mora biti vključena relevantna stroka, podlaga za takšne spremembe morajo biti študije, o spremembah pa mora imeti pravico izrekati se tudi najširša javnost. Sedaj najavljene spremembe zanikajo vse to.

Zdrava naravna pitna voda je temelj vsega, to zavedanje smo Slovenci dokazali z vpisom pravice do pitne vode v ustavo. Od osamosvojitve dalje nobena odločitev v družbi ni imela višje podpore. Z omenjenimi spremembami zakonodaje pa negiramo prav to.

Skupno izjavo za javnost predstavnikov štirih slovenskih strokovnih društev – Slovenskega društva za zaščito voda, Društva vodarjev Slovenije, Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov in Globalnega partnerstva za vodo Slovenije si lahko preberete na tej povezavi.