The Groundwater Project: Making Groundwater Understandable https://gw-project.org/books/ spletna stran s prosto dostopnimi knjigami z različnih področij hidrogeologije
GroundwaterU Video Library https://groundwateru.org/video-library/ prosto dostopni izobraževalni videi, vezani na podzemne vode
The Interactive Groundwater-I Book https://prabhasyadav.github.io/iGW-I/intro.html spletna knjiga/gradiva za učenje hidrogeologije. Uporablja interaktivni JUPYTER-notebook za razlago izračunov.
iNUX – Interaktives Verständnis von Grundwasserhydrologie und Hydrogeologie https://tu-dresden.de/bu/umwelt/hydro/inux interaktivna stran s predstavitvami hidrogeoloških vsebin z nalogami, izračuni na primerih in videi v angleščini; naloge po tematikah: https://mybinder.org/v2/gh/gw-inux/Jupyter-Notebooks/HEAD?urlpath=notebooks%2F
Hydrology Tool Set http://www.hydrotools.tech paket prosto dostopnih hidrogeoloških orodij za analizo napajalnih zaledij: 1) površinski odtok in analiza hidrograma [SepHydro]; 2) različne metode za evapotranspiracijo [ETCalc]; 3) primanjkljaj in presežek vode za pridelke, potrebe po namakanju, vodna bilanca [SWIB]; 4) vodna bilanca (tudi upoštevanje snega, talne vode…) [SNOSWAB]; 5) napajanje podzemne vode [Recharge Buddy]; in 6) snežne in dežne padavine [Snowfall Buddy].
GroMoPo – Groundwater Model Portal https://gromopo.streamlit.app/ portal s številnimi objavljenimi regionalnimi modeli toka podzemne vode
The Global Groundwater Monitoring Network (GGMN) https://ggmn.un-igrac.org/ je pobuda Mednarodnega centra za oceno virov podzemne vode (IGRAC), ki ga podpirata Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Na tej odprti platformi se zbirajo podatki o monitoringu podzemne vode. Slovenija tu še ni delila svojih podatkov.
sYmple – School of Hydrogeological Modelling https://hydrosymple.com/en/ različni tečaji za numerično modeliranje in terenske hidrogeološke raziskave
GroundwatCH https://www.groundwatermaster.eu/ Erasmus mednarodni učni program treh univerz za doseganje ciljev SDG 2030
Slovenska mreža opazovanj izotopske sestave padavin (SLONIP) https://slonip.ijs.si/
Zelena skupina za vode Združenih narodov – brezplačni tečaji in videi https://www.greengroupinitiative.com/en/water-platform
Slovenci se radi pohvalimo, da imamo kakovostno vodo. Pa je to res? V slabem stanju naj bi bilo več vodnih virov po državi, okoli 130 tisoč Slovencev pa sploh ne ve, kakšno vodo pijejo. V prispevku je med drugim tudi izjava predsednika društva SKIAH dr. Mihaela Brenčiča o problematiki odloženih gradbenih odpadkov v vodovarstvenem zaledju vodnega vira v dolini Radovne, iz katerega vodo pridobiva okrog 24.000 gospodinjstev.
http://www.skiah.si/wp-content/uploads/2019/03/SKIAH_EKSKURZIJA_2017-27_2.jpg
Dostop do zdrave pitne vode so pred leti Združeni narodi prepoznali kot človekovo pravico. Podobno je ravnala tudi Republika Slovenija, ki je novembra leta 2016 pravico do pitne vode vpisala v Ustavo, in tako postala ena redkih držav v svetu, ki zagotavlja dostop do zdravstveno ustrezne pitne vode tudi z ustavno normo. V Sloveniji smo pravico do pitne vode prepoznali kot človekovo pravico. Predlog vpisa te pravice v Ustavo je dosegel visoko stopnjo političnega in civilno družbenega konsenza. Verjetno od osamosvojitve Slovenije dalje noben družbeni projekt ni dosegel tako visoke politične podpore. Toda ali je ta ustavna norma kaj več kot mrtva črka na papirju?
Ob sprejemu ustavnega zakona je Državni zbor zavezal Vlado Republike Slovenije, da v osemnajstih mesecih poskrbi za pripravo zakonskih in podzakonskih aktov, ki bodo zapisano zavezo iz Ustave prevedli tudi na operativno raven. Danes, ob dnevu človekovih pravic, lahko ugotovimo, da več kot dve leti po sprejemu ustavnega zakona, s katerim smo vpisali v Ustavo pravico do pitne vode, nobenega od teh pravnih aktov ni niti v javni obravnavi, kaj šele, da bi se ga v praksi tudi izvajalo. Zdi se, da neizvajanje tega določila danes ne zanima nikogar več.
Če je bil ob sprejemu zapisa o pravici do pitne vode družbeni konsenz visok, pa je bil velik del stroke zaradi določb o javnem lastništvu vodovodne infrastrukture in spreminjanja dobro utečenih razmerij pri oskrbi prebivalstva s pitno vodo, do tega sprejema zelo skeptičen. Ta ustavna norma odpira številna strokovna vprašanja in dileme. Ne glede na to, je mnenje stroke, da je te določbe potrebno spoštovati in da jih moramo prevesti v vsakdanjo prakso.
Zagotavljanje pitne vode je povezno z učinkovito zaščito in trajnostnim upravljanjem vodnih virov. Zagotavljanje pravice do pitne vode kot človekove pravice se prične na vodnem viru. V Sloveniji več kot devetdeset odstotkov pitne vode prihaja iz podzemnih vodnih virov, to je vodonosnikov. Glede na tradicionalno prakso zagotavljanja pitne vode v Sloveniji vidimo, da je zagotavljanje te človekove pravice tesno povezano s podzemno vodo.
V kolikor v Sloveniji želimo zagotavljati ustrezno kvaliteto pitne vode moramo poskrbeti za ustrezno zaščito podzemne vode. Zgolj zavezanost k temu cilju z zakoni in strateškimi dokumenti ni dovolj. Zdi se, da kot družba mnogo več kot načelne zavezanosti temu ne zmoremo. V zadnjem času bi lahko našteli kar nekaj primerov, ko je zaradi posegov v prostor na prispevnih območjih zajetij pitne vode kvaliteta podzemne vode zelo ogrožena. Izgradnja dolgega in velikega kanalizacijskega voda v Ljubljani (več o tem: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174581275?jwsource=twi) ter izgradnja velikih industrijskih objektov na severnem delu Dravskega polja sta le dva od najbolj vpijočih primerov posegov v prostor, ki zelo ogrožata podzemno vodo zajeto za oskrbo prebivalstva velikih mest s pitno vodo. Ali je kdo od odločevalcev pomislil, da so takšni posegi v prostor tudi poseg v človekove pravice?
Le čista podzemna voda zagotavlja čisto pitno vodo. Le s čisto podzemno vodo bomo lahko zagotavljali človekovo pravico do zdravstveno ustrezne pitne vode.
dr. Mihael Brenčič, predsednik društva SKIAH
Izgradnja načrtovanega povezovalnega kanala (C0), po katerem naj bi se stekale odpadne vode iz občin Vodice in Medvode v Centralno čistilno napravo Ljubljana, na območju ožjega vodovarstvenega območja vodarn Kleče in Šentvid, predstavlja hudo tveganje za ohranjanje virov pitne vode za Ljubljano in okolico.
Hidrogeologi v deklaraciji z dne 17. 6. 2016 opozarjamo, da načrtovani povezovalni kanal predstavlja tveganje za onesnaževanje podzemne vode, ki je glavni vir pitne vode za Ljubljančane in okoliške prebivalce. Tveganje predstavlja že sama gradnja kanala, njegovo obratovanje pa pomeni dolgoročno grožnjo, saj trajne in popolne tesnosti kanalizacijskega omrežja ni mogoče zagotoviti. V primeru njegove izvedbe in obratovanja se bodo ta tveganja s časom samo še povečevala. Društvo SKIAH izpostavlja, da je načrtovani poseg sporen ter nerazumen in vodi do degradacije naravnih virov čiste pitne vode, pri čemer načrtovalci posega niso argumentirali prednosti izbrane različice povezovalnega kanalizacijskega kanala pred ostalimi možnimi alternativnimi rešitvami.
V zvezi s problematiko izgradnje povezovalnega kanala C0 je bilo julija 2016 izdano tudi sporočilo medijem z naslovom “Ogrožanje pitne vode za Ljubljano in okolico”.
Osnovni cilj projekta KINDRA je bil sestaviti bazo hidrogeoloških podatkov v najširšem pomenu besede; bazo v katero bi bili vključene ne le povezave do znanstvenih člankov in drugih publikacij, temveč tudi drugi viri, ki jih pogosto enačimo s pojmom “siva” literatura. Tako je bila izdelana odprta EIGR baza (http://kindra.kindraproject.eu/geonetwork/srv/eng/main.home). Baza vključuje številne nacionalne vire hidrogeoloških podatkov. Cilj nosilcev projekta je bil, da bi baza kot odprta platforma s prostim dostopom zaživela tudi še po izteku projekta, tako da bi strokovnjaki, ki delujejo na področju podzemnih vod, vanjo še naprej prispevali svoje podatke.
Pomemben nasledek izdelane baze podatkov je statistična primerjalna analiza, ki je omogočila primerjavo tem, ki jih hidrogeologi obdelujejo in objavljajo v znanstvenih publikacijah s temami, ki so prikazane v »sivi« literaturi. Ta primerjava je pokazala na velike, skorajda presenetljive razlike med tema dvema kategorijama hidrogeološkega znanja, kar meče povsem drugačno luč na vprašanja relevantnosti znanstvenih raziskav in praktično usmerjenih raziskav. Dosedanji rezultati projekta, kjer so zbrane tudi te obdelave, so zbrani na http://kindraproject.eu/deliverables/.
Kot promocijski material projekta so bile v različnih fazah dela pripravljene tri brošure. Prvi dve brošuri sta v slovenskem prevodu dostopni na domači strani projekta (prva brošura http://kindraproject.eu/wp-content/uploads/Brochure-v1-Slovenia-21feb.pdf; druga brošura http://kindraproject.eu/wp-content/uploads/Brochure-v2-Slovenia-21feb.pdf). Tretja brošura podaja kratek povzetek končnih rezultatov projekta (povezava). Zadnja, zaključna brošura je primerna tudi za promocijo hidrogeološke stroke v strokovnih krogih.
V okviru projekta KINDRA je bilo pripravljeno tudi promocijsko gradivo, ki je namenjeno širši javnosti, predvsem šolajoči se mladini. Izdelani sta bili dve poučni brošuri, ki se odlikujeta po privlačnih ilustracijah in ki sta prevedeni tudi v slovenščino. S tega vidika sta primerni kot promocijski material in jih v uporabo priporočamo vsem, ki se ukvarjajo s promocijo geologije in hidrogeologije. Prva brošura podaja osnovne informacije o kroženju vode (http://kindraproject.eu/wp-content/uploads/DYK-v1-Slovenia-rev1-1.pdf) druga brošura pa podaja nekaj podrobnejših informacij o značilnostih podzemne vode (http://kindraproject.eu/wp-content/uploads/DYK-v2-Slovenia-rev1-1.pdf).
Druge koristne povezave v povezavi s projektom:
https://www.youtube.com/watch?v=J3OrPhBLSVY
https://www.youtube.com/watch?v=susLtNC5XB0
https://www.youtube.com/watch?v=C6GhyIis3BA
Imate otroke v osnovni šoli in ne veste, kam bi se dali med deževnimi prazniki? Imamo idejo za vas: obiščite Muzej novejše zgodovine Celje oziroma Otroški muzej Hermanov brlog, ki ponuja razstavo z igrivim naslovom “Herman Lisjak vódi po vôdi”. Kdo ve, morda se na razstavi česa naučite tudi sami. Več o dogodku na povezavi.
V sklopu čezmejnega projekta Škocjan-Risnjak je bil narejen pomenljiv, a zelo zgovoren film o odnosu in brezbrižnosti človeka do vode predvsem pa o preskromnem zavedanju o ranljivosti kraških vodonosnikov. Slednji so kot vir pitne vode, ne le v Sloveniji ampak še precej širše, izjemnega pomena.
Torej – varujmo kraške vode!
Izšla je mednarodna hidrogeološka karta Evrope v merilu 1:1 500 000, njene izbrane tematike pa so prosto dostopne javnosti v vektorski obliki. Vse podrobnosti najdete na povezavi.
V videu si lahko ogledate model vodonosnika Ljubljanskega polja, s katerim so strokovno prikazali osnovne fizikalne pojave v vodonosnih plasteh, povezavo med površinsko in podzemno vodo, vpliv črpanja in vpliv onesnaženosti na kakovost podzemne vode.
