Darcyjevo predavanje 2025 – dr. Grant Ferguson

Društvo hidrogeologov Slovenije – SKIAH tudi letos gosti “Darcyjevega predavatelja v letu 2025”, dr. Granta Fergusona.

Dr. Ferguson je profesor hidrogeologije na Oddelku za gradbeništvo, geologijo in okoljsko inženirstvo na Univerzi v Saskatchewanu in je pridruženi profesor na Univerzah v Arizoni in Waterlooju. Raziskuje hidrogeologijo globokih vodonosnikov, paleohidrogeologijo, hidrogeologijo kanadskih prerij ter trajnostni razvoj podzemnih vodnih virov. Trenutno je podpredsednik Mednarodnega združenja hidrogeologov (IAH) za Severno Ameriko in je bil predsednik kanadskega nacionalnega odbora.

Njegovo predavanje z naslovom Globoka podzemna voda in globina časa /angl. Deep Groundwater and Deep Time / bo potekalo v ponedeljek, 5. maja 2025 ob 15h, na Naravoslovnotehniški fakulteti (Predavalnica 209, Oddelek za geologijo, 2. nadstropje) v angleškem jeziku.

Povzetek predavanja

Količina celinske podzemne vode je ogromna, primerljiva s količino v ledenih pokrovih. Tokovi iz podzemnih v površinske vode so odgovorni za velik del globalnega toka rek, vendar večinoma izvirajo iz relativno plitvih podzemnih voda (<500 m globine) s kratkimi zadrževalnimi časi. Globoke podzemne vode prispevajo le majhen delež rečnega toka, njihovo črpanje pa pogosto povzroča nesorazmerno izčrpavanje zalog. Zaradi relativne izoliranosti so globoki vodonosniki postali cilj za shranjevanje ogljika, odlaganje odpadnih voda iz naftne in plinske industrije ter izolacijo jedrskih odpadkov.

Kljub majhni količini toka med globoko podzemno vodo in preostalim hidrološkim krogom so geokemični tokovi zaradi povišanih koncentracij številnih elementov v globoki podzemni vodi lahko znatni. Slednje vsebujejo tudi mikrobne ekosisteme, ki predstavljajo znaten del zemeljske biomase. Njihovo preučevanje je zahtevno ne le zaradi omejenega števila dostopnih točk v globoko podzemlje, temveč tudi zaradi različnih procesov in časovnih meril, ki jih je treba upoštevati.

Čeprav je tok podzemne vode še vedno večinoma pogojen s topografijo, lahko na premikanje tekočin vplivajo tudi razlike v gostoti tekočin in različni geološki procesi. Robni pogoji morajo upoštevati spremembe podnebja in geoloških sil skozi dolga časovna obdobja ter v nekaterih primerih spremembe geometrije vodonosnega sistema, zlasti zaradi zasipavanja in denudacije.

Izboljšanje razumevanja tega področja hidrologije zahteva nove pristope, nova orodja in sodelovanje z drugimi disciplinami v geoznanostih in širše.

Več na strani: https://www.ngwa.org/events-and-education/groundwater-lecture-series/current-darcy-lecturer