Voda je integralni del vseh vidikov življenja Konferenca OZN o vodi: New York 22. – 24. marec 2023
Organizacija združenih narodov – OZN je na temelju svojih načel in vrednot pripravila in sprejela že veliko zgodovinskih izjav, listin in dokumentov. Nekateri med njimi so globoko posegli v ustroj svetovne politične ureditve in človekove pravice, drugi pa so kljub dobrim namenom in visokoletečim ciljem potonili v pozabo. Eden pomembnejših dokumentov OZN je tudi resolucija o Agendi 2030 – Ciljih trajnostnega razvoja. V njej so zapisane zaveze, da bi človeštvo na globalni ravni doseglo določene cilje za izboljšanje življenja nas vseh, poleg tega pa naj bi vsi skupaj stopili na pot trajnostnega razvoja. Kakšni bodo rezultati teh aktivnosti, bo pokazal čas. Ta trenutek, ko smo ravno sredi izvajanja tega programa, pa agencije OZN že ugotavljajo, da za zastavljenimi cilji zaostajamo na globani ravni. Med cilji, kjer je ta zaostanek očiten, je tudi Cilj 6 – Pitna voda in sanitarna varnost za vse.
Slika 1: Voda nekoč in danes. Baročni venec etruščanskega vodnjaka, starega več kot 3000 let in globokega 37 metrov v Peruggi v Italiji (foto: Mihael Brenčič).
Že decembra leta 2020 je Generalna skupščina OZN sprejela odločitev, da bo med 22. in 24. marcem 2023 na sedežu organizacije v New Yorku potekala konferenca OZN o vodi (ang. UN 2023 Water Conference). To je prva globalna konferenca o vodi na visoki politični ravni po konferenci v Mar del Plati v Argentini, ki je bila organizirana leta 1977. Morda bo kdo rekel, da je to le še ena v nizu mednarodnih konferenc, ki se ukvarjajo z vodo. Skoraj vsako leto je takšnih konferenc veliko; od bolj ali manj politično obarvanih do številnih strokovno znanstvenih konferenc. Vendar je ta več kot zgolj še ena konferenca v nizu tovrstnih mednarodnih ali medvladnih srečanj. Predvsem zaradi tega, ker bo potekala na najvišjem političnem nivoju. Po zanesljivih podatkih se bo na primer konference iz Republike Slovenije udeležila zelo visoka politična delegacija. Vodila jo bo predsednica države Nataša Pirc Musar, sodelovala pa bosta tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. K delegaciji sodi tudi celoten diplomatski aparat, od stalne delegacije v OZN do diplomatov, ki delujejo iz Slovenije. Podobno bo tudi v primeru drugih držav.
Slika 2: Nedotaknjena divja reka. Pogled na reko Vjoso v Albaniji, še zadnjo nedotaknjeno in neregulirano reko v Evropi (foto: Mihael Brenčič).
Konferenca OZN o vodi se pripravlja že vsaj štiri leta, in v vsem tem času potekajo intenzivne priprave ter pogovori o njenih izhodiščih, vsebini, organizaciji in poteku. Uradno jo gostita Republika Tadžikistan in Kraljevina Nizozemska. Obe državi sta za ta namen imenovali posebna opolnomočena veleposlanika, ki intenzivno delata na pripravi celotne konference.
Kako bo potekala konferenca? Sestavljena bo iz petih interaktivih dialogov in plenarne razprave v skupščini. Plenarna zasedanja bo vodila Republika Madžarska. Poleg tega bodo na sedežu OZN potekali še posebni in spremljevalni dogodki. Slednjih naj bi bilo preko 1000.
Interaktivni dialogi so opredeljeni kot:
- Voda za zdravje. Dialog bo obravnaval človekove pravice s stališča dostopa do varne in zdrave pitne vode ter do ustrezne sanitarne varnosti.
- Voda za trajnostni razvoj. Dialog bo obravnaval vrednotenje vode, povezavo (nexus) voda-energija-hrana ter trajnostni in urbani razvoj.
- Voda za podnebje, odpornost in okolje. Dialog bo obravnaval vodo od izvira do morja, biotsko raznovrstnost, podnebje, odpornost in zmanjševanje tveganj zaradi katastrof.
- Voda za sodelovanje. Dialog bo obravnaval prekomejno in mednarodno sodelovanje na področju vode, medsektorsko in prekosektorsko sodelovanje, ki vključuje tudi sodelovanje na področju znanosti, ter vprašanja vode v Agendi 2030.
- Desetletje delovanja na področju vod. Ta dialog se bo ukvarjal z doseganjem in implementacijo ciljev v okviru akcijskega desetletja, imenovanega: »Voda za trajnostni razvoj« v obdobju 2018 – 2028. Obravnavan bo tudi akcijski načrt za vodo, ki ga bo pripravil generalni sekretar OZN.
Za vsakega od dialogov je sekretariat konference pripravil obsežen izhodiščni dokument (ang. concept paper), do katerih so že zavzela stališča tudi posamezne države članice, mednarodne organizacije, agencije OZN in deležniki. Vsakega od dialogov bosta vodili po dve članici, ena, ki je opredeljena kot razvita država,druga pa kot država v razvoju.
Slika 3: Čigava je voda? Rimski vodnjaki v Rajčevici na območju Dalmatinske zagore v zaledju Splita – Hrvaška (foto: Mihael Brenčič).
Konferenca bo sprejela dve resoluciji, ki pa žal ne bosta zavezujoči. To sta predvsem poročili o aktivnostih, povezanih z vodo, v okviru izvajanja zavez Agende 2030. Takšne konference so praviloma le zaključek dolgoletnih prizadevanj diplomatov iz ozadja. V zadnjem letu ali dveh, v zadnjih mesecih pa intenzivno, so potekali pogovori o tem, kdo bo predsedoval določenemu političnemu dialogu in kdo bo vodil razpravo med posameznimi dogodki. Prav tako je pomembno, kdo in kdaj bo nagovoril določeno politično skupino ter generalno skupščino. Širok nabor držav, ki so sodelovale v teh procesih, dokazuje pomen konference.
Na nek način lahko obžalujemo, da skupščina OZN v okviru konference ne bo sprejela zavezujoče deklaracije, navkljub intenzivnemu prizadevanju predsedujočih držav, da bi do tega prišlo. To kaže, kako zelo raznoliki so pogledi držav članic OZN na vprašanje vode. A na mednarodni ravni je pogosto uspeh že to, da se politiki zberejo na dogodku, posvečenemu žgoči mednarodni temi in o njej razpravljajo. Kako zelo pereča je problematika vode na globalni ravni pa dokazuje že kratek opis interaktivnih dialogov, ki smo ga prikazali zgoraj.
Zaradi Konference OZN o vodi 2023, ki se bo začela na dan voda 22. marca, je temu posvečen tudi letošnji dan voda z geslom: »Pospešimo spremembe«. Na ta dan bo izšlo tudi letošnje OZN razvojno poročilo o vodi. Nekateri vsebinski poudarki tega poročila so že znani. Verjetno bo poročilo nekoliko drugačno, kot je bilo v preteklih letih. Informacije, ki so na voljo, kažejo, da bo tokrat dokument naravnan veliko bolj politično. Vendar zaradi tega to poročilo ne bo nič slabše, kot je bilo poročilo v preteklih letih, le bolj med vrsticami ga bo potrebno prebirati.