Pitna voda ne priteče sama – kratka biografija Oskarja Smrekerja ob svetovnem dnevu inženirjev – 4. marec
Pravkar ste odprli domačo stran z objavljenim prispevkom »Pitna voda ne priteče sama«. Ste kdaj morda pomislili, zakaj so se pred vami čisto enostavno, z enim samim klikom odprle te vrstice? Kdo je poleg avtorja zapisa, urednice domače strani in tehničnega urednika še posebej zaslužen za to, da lahko danes zlahka brskate po blogu Slovenskega društva za zaščito voda? Odgovor je na dlani. Mnogi, številni inženirji, ki večinoma ostajajo anonimni. Naj na začetku najprej omenimo inženirje rudarstva, ki so poskrbeli za to, da so bile izkopane kovine, ki so nujno potrebne za delovanje računalnikov in prenos energije, zatem so tu še inženirji metalurgije in kemijske tehnologije, ki skrbijo za pripravo ustreznih materialov, sledijo jim še inženirji elektrotehnike ter inženirji računalništva, ki skrbijo za proizvodnjo računalnikov, in seveda za to, da so ti ustrezno programirani. Verjetno smo pri tem naštevanju pozabili še na kakšnega od inženirjev, ki so zaslužni za delovanje računalnikov in spletnih strani. Čeprav inženirji pogosto niso tisti, ki izdelajo računalnik, na katerem prebirate te vrstice, so pa odgovorni, da vse to deluje. Tega se pogosto ne zavedamo in zdi se nam, da je vse to samoumevno. Ne pomislimo, da živimo v zgradbah, ki so rezultat inženirskega znanja, prav tako med vožnjo z avtomobilom ne pomislimo, koliko inženirskega znanja je potrebno, da avtomobil deluje.
Ali kadarkoli pomislimo na to, zakaj priteče pitna voda iz pipe, in kdo je odgovoren zanjo? Ali kdaj pomislimo na vse inženirje, ki so poskrbeli, da delujejo vodovodi, da deluje kanalizacija in da je bila izvedena protipoplavna zaščita? Ali morda veste, kdo so bili polkovnik Struppi, Jan Vladimir Hrasky, Ivan Podhagský, Karel Pick, Ivan Sbrizaj ali pa Oskar Smreker? To so inženirji, ki so zaslužni za poplavno varnost Ljubljane, za vodovodne sisteme po Sloveniji, za kanalizacijske sisteme in še za marsikaj drugega, kar je povezano z upravljanjem in obvladovanjem vode, ter brez česa večina sodobnih slovenskih mest ne bi bila to, kar so. Za vsakega od prej naštetih inženirjev bi lahko napisali obsežno biografijo s študijo njihovega dela ter dosežkov.
Slika 1. Portret Oskarja Smrekerja (vir: Ivan Hribar: Moji spomini)
4. marec, svetovni dan inženirjev je dan, ko lahko izpostavimo tudi pomen inženirskega dela na področju voda; od zajema pitne vode do odvajanja odpadne vode ter protipoplavne varnosti. Predno pa se ozremo na pomen tega dela, se nekoliko dotaknimo še samega svetovnega dneva inženirjev.
Ne glede na velik pomen dognanj inženirstva za vsakdanje življenje tem strokovnjakom do sedaj ni bil posvečen poseben dan, ob katerem bi praznovali in obeleževali pomen in dosežke tega poklica. Inženirski dosežki se po svetu praznujejo na različne dneve, ponekod so dnevi posvečeni tudi posameznim inženirskim strokam. Nekatere večje nacije obeležujejo dneve svojih inženirjev, drugod so to dnevi, ki jih obeležujejo skupine držav ali pa nekatera profesionalna združenja. Šele leta 2019 je generalna konferenca agencije Organizacije združenih narodov za izobraževanje in znanost – UNESCO na pobudo Svetovne federacije inženirskih organizacij (ang. World Federation of Engineering Organization – WFEO) razglasila 4. marec za Svetovni inženirski dan za trajnostni razvoj (ang. UNESCO World Engineering Day for Sustainable Development) in se tako na simbolni ravni pridružila prizadevanjem inženirjev za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v okviru Agende 2030. V Sloveniji je nosilka svetovnega dneva inženirjev Inženirska zbornica Slovenije – IZS, ki ta dan obeležuje od leta 2019 dalje. Z namenom obeležitve tega dne IZS vsako leto organizira Slovenski inženirski dan.
Slika 2. Območje pri Kaplji vasi, kjer je nekoč stala rojstna hiša Oskarja Smrekerja (foto: Mihael Brenčič)
Čeprav se pri upravljanju in zaščiti virov pitne vode v Sloveniji srečujemo z veliko izzivi in mnogimi problemi, pa imamo še vedno večinoma opraviti z visokokvalitetno pitno vodo, ki jo lahko pijemo neposredno iz pipe. Razvoj slovenskih vodovodnih sistemov se je pričel v drugi polovici 19. stoletja, ko so vsa večja mesta pričela graditi samostojne vodovodne sisteme po zgledu na druga velika zahodno evropska mesta in mesta v avstrijskem imperiju. Za podobno pot se je odločila tudi Ljubljana, ki se je spopadala z veliko težavami pri oskrbi s pitno vodo. Številni javni vodnjaki so imeli higiensko oporečno vodo, in hidrične epidemije v mestu niso bile tako redek pojav. Mestni svet Ljubljanski je leta 1882 ustanovil vodovodni odbor, ki ga je kmalu začel voditi mestni svetnik in bodoči župan Ivan Hribar. Pri izgradnji mestnega vodovodnega sistema je odbor ubral povsem sodobno doktrino. Najprej so izvedli podrobne hidrogeološke raziskave, ki jih je vodil geolog Cesarsko kraljevega geološkega zavoda na Dunaju Dioniz Štur, nato pa so na podlagi teh raziskav naročili projekt vodovoda. Ta projekt je vodil in izdelal Oskar Smreker. Slednji je bil v svojem času eden največjih projektantov vodovodnih sistemov v Evropi, in verjetno tudi v svetovnem merilu. In ni bil le projektant, temveč tudi pomemben teoretik na področju dinamike toka podzemne vode. Njegova biografija je nadvse zanimiva in slovenski javnosti žal tudi vse premalo znana.
Slika 3. Eden od hidrogeoloških profilov iz doktorske disertacije Oskarja Smrekerja
Oskar Smreker se je rodil 21. avgusta 1854 v dvorcu Gorica – Görtzhof v Kaplji vasi pri Polzeli. Dvorec je bil v drugi polovici 20. stoletja porušen in o njegovem obstoju priča le še spominska tabla. Prva leta svojega življenja je Oskar Smreker preživel v podeželskem okolju. Gimnazijo je z maturo dokončal v Gradcu. Po opravljenih sprejemnih izpitih je bil oktobra 1870 sprejet v prvi letnik strojništva na Tehniški visoki šoli ETH v Zürichu, ki ga je z diplomskim izpitom opravil v zimskem semestru šolskega leta 1873/74. Aprila 1874 se je zaposlil na uradu Kraljevske pruske železniške direkcije v Saarbrücknu, kjer se je specializiral v gradnji železniških konstrukcij. V začetku leta 1876 je zamenjal svoje delovno področje in se zaposlil kot projektant na področju oskrbe z vodo in kanalizacije. Od tega leta dalje je delal pri različnih projektivnih podjetjih s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanjem odpadnih voda. Leta 1882 je v Mannheimu v Nemčiji odprl samostojno tehniško pisarno, ker je pridobil projekt izvedbe tamkajšnjega mestnega vodovoda. Sprva je deloval v zelo skromnih razmerah, kmalu pa je uspel pridobiti številne projekte, ki so omogočili razcvet njegove dejavnosti. Za dolgo vrsto let je Mannheim postal oporišče njegove poslovne dejavnosti, vse do let po prvi svetovni vojni, ko je zaradi težkih povojnih razmer zapustil mesto. Leta 1921 je ustanovil podjetje na Dunaju. Kmalu po svojem 80. rojstnem dnevu se je preselil v Pariz, kjer je ustanovil podjetje, katerega namen je bil graditi vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Maroku. Po kratki bolezni je 19. februarja 1935 umrl v Parizu. Skupaj z ženo je pokopan v družinski grobnici v Reichenau v Spodnji Avstriji, kjer je imel svoje posestvo.
Smreker je širom po Evropi, v Turčiji in na Bližnjem vzhodu projektiral ali svetoval pri gradnji preko 100 vodovodov. Nekatere vodovode so njegova podjetja tudi gradila ali pa je pri njih sodeloval kot vodja nadzora. Seznam projektov, ki sta jih izdelala on in njegovo podjetje, je izredno dolg. Tako je na primer sodeloval pri gradnji vodovodov v Lvovu, Beogradu, Kaliningradu, Trstu, Pragi in številnih nemških ter avstrijskih mestih. V Sloveniji je načrtoval Ljubljanski vodovod in vodovod v Kranju. Ali je sodeloval pri načrtovanju še katerega drugega slovenskega vodovoda, ni znano.
Slika 4. Skica enega od vodnjakov Ljubljanskega vodovoda iz knjge Oskarja Smrekerja »Oskrba mest z vodo«
Pomembno je tudi Smrekerjevo znanstveno raziskovalno delo. Čeprav so se nekatere njegove teorije o toku podzemne vode kasneje izkazale za napačne, velja za začetnika teorije nelinearnega toka vode skozi porozni medij, in enega prvih, ki se je ukvarjal s hidravliko vodnjakov. Do svojih spoznanj je prišel na podlagi izkušenj pri gradnji in testiranju vodnjakov, kjer se v njihovi neposredni okolici ustvarijo nestacionarni pogoji in turbulentni tok. V nekaterih delih, ki obravnavajo tok podzemne vode proti vodnjakom, avtorji enačbo, ki podaja odnos med gradientom gladine podzemne vode v okolici vodnjaka in pretokom podzemne vode, imenujejo Smrekerjeva enačba. Hkrati z obsežnim projektantskim in načrtovalskim delom velja omeniti tudi njegov prispevek k razvoju tehnologije. Kot šolan strojnik je prijavil številne patente.
Smreker je bil plodovit pisec, ki je svoje prispevke objavljal skoraj v vsej takratni strokovni literaturi s področja vodnega in komunalnega gospodarstva na nemškem govornem področju. V okviru svojega obsežnega projektantskega dela je o svojem delu poročal v periodiki, ki je danes pomemben vir za opis njegovega dela. Objavil je tudi nekaj samostojnih del. Prvo knjigo z naslovom »Učbenik tehnične mehanike« je objavil leta 1886, naslednji dve samostojni objavi pa segata šele v leto 1914. Prva je njegov doktorat s področja tehniških znanosti, ki ga je zagovarjal na ETH v Zürichu. Delo z naslovom »Podzemna voda, njeno pojavljanje, gibanje in količine« je objavil tudi kot samostojno knjigo. Istega leta je objavil še svoje monumentalno delo »Oskrba mest z vodo«, ki vzbuja navdušenje še danes. Obsežna knjiga vsebuje poglavja o pomenu pitne vode, o pojavljanju vode v naravi, o teoriji toka vode v poroznem mediju, o teoriji toka vode v ceveh in kanalih ter o projektiranju vodovoda in njegovi ekononomiki.
Življenje in delo pomembnih inženirjev hidrotehnikov različnih strok, ki so delovali v Sloveniji, ali pa so bili v njej samo rojeni, je preslabo poznano. Narod, ki tako zelo ceni svoje pesnike in pisatelje, bi moral več pozornosti posvetiti tudi svojim znanstvenikom in tehnikom. Svetovni inženirski dan je ena od takšnih priložnosti, da se spomnimo tudi nanje.
prof. dr. Mihael Brenčič
Opomba:
Več o življenju in delu Oskarja Smrekerja najde bralec v prispevkih:
Brenčič, M., 2008: Zgodovina hidrogeologije – Kratek oris življenja in dela Oskarja Smrekerja. Geologija 51/2, 141-146.
Brenčič, M., 2010: Oris življenja Oskarja Smrekerja (1854 – 1935) projektanta vodovodov in raziskovalca podzemne vode. Slovenski vodar 21-22, 31-34.