Društvo hidrogeologov Slovenije - SKIAH,
slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov - IAH

PODZEMNA VODA - očem skrito bogastvo

SKIAH domači dogodki

,

Svetovni dan stranišč 2022: Naj skrito postane vidno

Zdravnik Fran Viljem Lipić (povezava), ki je v Ljubljani v prvi polovici 19. stoletja deloval kot mestni fizik, je v svojih delih obravnaval tudi pitno vodo in sanitarne razmere, v katerih so živeli prebivalci prestolnega mesta Kranjske. Javni vodnjaki so bili onesnaženi, nemalokrat s fekalijami, nič bolje se ni godilo z vodo v obcestnih jarkih. Napredek v zagotavljanju sanitarnih pogojev ni bil dosti boljši na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Zdravniki higieniki, kot so bili Alojzij Homan, Mavricij Rus in nekoliko kasneje tudi brata Ivo in Bojan Pirc, so vlagali veliko naporov v to, kako naj bodo sanitarije urejene tako v mestu kot na vasi, in kako naj bodo glede na lego virov pitne vode tudi postavljene. Kljub temu so bile hidrične epidemije, to je zastrupitve s pitno vodo, pred drugo svetovno vojno eden glavnih vzrokov smrti na območju današnje Slovenije. Minilo ni niti sto let, odkar so bile sanitarne razmere pri nas zelo podobne tistim, ki jih danes opazujemo zlasti v urbanih predelih razvijajočega se sveta.

 

Slika: Zdravnik Fran Viljem Lipić, mestni fizik Ljubljanski, ki je v svojih delih podrobno opisal higienske razmere, v katerih so živeli Ljubljančani v prvi polovici 19. stoletja (vir slike: Wikipedia).

Zaradi tega, ker danes 3,6 miljarde prebivalcev Zemlje, to je skoraj polovica vseh ljudi, nima ustreznih sanitarnih pogojev in nima dostopa do varnih in zdravih stranišč, je Organizacija združenih narodov – OZN 19. november proglasila za svetovni dan stranišč (povezava). Od leta 2013 dalje vodilne teme tega dne določajo agencije OZN, pred tem pa je za to skrbela Svetovna organizacija za stranišča (ang. World Toilet Organization – povezava), ki je tudi zagovarjala vzpostavitev tega mednarodnega dne. Čeprav je od letošnjega dneva stranišč minilo že več kot mesec dni,  je prav, da ga obeležimo s krajšim zapisom. Tudi zato, ker imata letošnji svetovni dan voda in svetovni dan stranišč prvič do sedaj enako skupno geslo »Skrito naj postane vidno«, in ker bo kmalu minilo leto, ki je bilo posvečeno podzemnim vodam. In če skritost še kako velja za podzemno vodo, velja enako tudi za vplive fekalnih onesnaženj na podzemno vodo, kar je predvsem posledica neustrezne sanitarne ureditve.

Slika: Naslovna stran brošure, ki je izšla ob letošnjem svetovnem dnevu stranišč.

V razvitem svetu se nam zdi rešitev stranišč nekaj samoumevnega in marsikdo se bo ob povezovanju obeh svetovnih dni namrdnil. Vendar je že kratek pogled na zgodovino sanitarne ureditve v Sloveniji pokazal, da so bili ti problemi, še ne dolgo tega nazaj, prisotni tudi v naših krajih. In vsemu napredku navkljub se fekalna onesnaženja vodnih virov in tudi pitne vode v Sloveniji še vedno dogajajo, le spomnimo se letošnje hidrične epidemije, do katere je prišlo konec poletja na območju Žalca (npr. povezava).

Letošnji dan stranišč je usmerjen v problematiko vpliva globalne sanitarne krize na podzemno vodo. Neustrezna sanitarna ureditev onesnažuje z odpadnimi komunalnimi vodami reke, jezera in tla, od tod pa onesnaženje prehaja v podzemno vodo, nevidni vir pod našimi nogami. Nevidno pa je to onesnaženje tudi zaradi tega, ker se to dogaja predvsem v najrevnejših in marginaliziranih skupnostih.

Eden od razvojnih ciljev OZN je tudi cilj 6.2., ki si prizadeva, da bi imeli vsi prebivalci našega planeta do leta 2030 dostop do varnih sanitarij. To pa ne pomeni le tega, da so te zdravstveno ustrezne in vzdrževane, odpadne komunalne vode pa ustrezno prečiščene, temveč tudi to, da imajo do njih dostop vsi, tudi najbolj marginalizirane skupine. Žal je človeštvo od tega cilja še zelo oddaljeno.

Kakšni so bili poudarki letošnjega dneva stranišč? Glavna sporočila so bila strnjena v tri točke:

  1. Varna sanitarna ureditev ščiti podzemno vodo.
  2. Sanitarna ureditev mora biti odporna na spremembe podnebja.
  3. Vzpostavitev globalne sanitarne ureditve je nujna. Ukrepati je potrebno takoj.

In kako neustrezna sanitarna ureditev vpliva na podzemno vodo?

  1. Vpliv latrin in greznic – te lahko povzročijo znatna onesnaženja podzemne vode, zlasti v plitvih vodonosnikih in v bližini vodotokov ter jezer. To lahko vodi k širjenju z vodo povezanih bolezni in k povečanemu vnosu hranil v vodna telesa.
  2. Odlaganje komunalnega odpadnega blata – zaradi tega lahko pride do onesnaženja vodnega kroga, predvsem tam, kjer odlaganje ni urejeno tako, da se blata odložijo na za to posebej urejena odlagališča, ali pa da se ta blata na poseben način povsem uniči.
  3. Uporaba neobdelane odpadne vode za namakanje – ponekod po svetu kmetje ali pa tudi lokalne oblasti za namen namakanja uporabljajo neobdelano odpadno komunalno vodo; ta na eni strani predstavlja zdravstveno tveganje za tiste, ki te aktivnosti izvajajo, na drugi strani pa nevarnost za potrošnike, ki kupujejo proizvode, pridelane s takšno vodo; in ne nazadnje, uporaba takšne vode neposredno vpliva na vodne vire in s tem tudi na pitno vodo.
  4. Iztok odplak – zlasti v urbanih območjih je kanalizacija pogosto uporabljena za to, da se odpadne vode odvajajo stran od območij, kjer so te vode nastale, tam pa, kjer se izpuščajo, obstaja velika nevarnost, da pride do onesnaženja vodonosnikov in vodotokov.
  5. Vplivi sprememb podnebja – v obdobju intenzivnih vremenskih dogodkov, kot so poplave, lahko pride do porušitve sanitarnih sistemov in onesnaženja vodnih virov. V primerih ekstremnih suš lahko sanitarni sistemi, ki uporabljajo vodo za odvajanje, tudi odpovedo.

 

Zgoraj našteti vplivi sanitarnih sistemov na podzemno vodo se nam na prvi pogled zdijo zelo oddaljeni, občutek imamo, da se nas ne tičejo. V Sloveniji smo v letu 2021, ne glede na vse dosedanje napore, po podatkih Statističnega urada RS odvedli neposredno v naravo nekaj manj kot 1/3 neprečiščenih komunalnih odpadnih vod (povezava). To je še vedno preveč. Po razpoložljivih podatkih je v Sloveniji na javne kanalizacijske sisteme, ki imajo urejene različne sisteme čiščenja, priklopljenih nekaj več kot 80 % prebivalstva. Pri ostalih prebivalcih in poselitvah se ta problematika skuša reševati na drugačne načine. Ne glede na vse napore je še vedno prisotnih veliko pretočnih greznic, ki jih verjetno ne bomo nikoli povsem odpravili. Tudi z odpadnimi komunalnimi blati imamo še vedno velike težave, spomnimo se le lanskega incidenta v Zalogu pri Ljubljani (npr. povezava). Zlasti na krasu, ki pokriva nekaj manj kot polovico države, predstavljajo iztoki iz čistilnih naprav velik problem. Neprečiščena onesnaževala, ki se iztekajo iz teh naprav, se koncentrirajo v eni točki in onesnažujejo kraško podzemlje. Med morda najbolj znanimi primeri je onesnaženje kraškega bisera Križne jame zaradi vpliva komunalne čistilne naprave na Blokah (npr. povezava). Zdi pa se, da se ranljivosti naše komunalne infrastrukture in s tem ranljivosti sanitarnih sistemov na spremembe klime niti ne zavedamo. Kako je na te sisteme vplivala letošnja ekstremna suša, ne vemo. Pri nekaterih preteklih ekstremnih poplavah smo že bili priča porušitvi komunalnih sistemov. Vplivov na okolje, ki so nastali pri tem, ne poznamo. Pojavi poplav in suš pa bodo v Sloveniji v prihodnje pogostejši.

Če smo v Sloveniji v preteklosti na področju sanitarne ureditve naredili velike korake naprej in s tem povezano infrastrukturo znatno izboljšali, pa se moramo hkrati zavedati, da je v prihodnje treba še veliko postoriti, predvsem pa nas današnje stanje ne sme uspavati. Spremembe klime in vsakoletna fekalna onesnaženja pitne vode nam morajo biti opomin, da je svetovni dan stranišč aktualen tudi za nas, ki se prištevamo k razvitemu svetu. Za ustrezno spopadanje s temi problemi je ključno razumevanje medsebojne povezanosti vodnega kroga urbanih voda z naravnim vodnim krogom in v njih povezanih podsistemov podzemnih in površinskih voda.

prof. dr. Mihael Brenčič

,

Skupno sporočilo vrha OZN o podzemni vodi

O  vrhu Organizacije združenih narodov o podzemni vodi, ki je potekal med 6. in 8. decembrom v Parizu, smo že poročali (povezava), prav tako smo že podali pregled prispevka slovenskih predstavnikov na tem dogodku (povezava). Pri mednarodnih dogodkih na visoki ravni je običaj, da se hkrati z njihovim potekom podajo različne izjave, ki odražajo vsebino dogodka in sporočilo, ki ga takšen dogodek pošilja v mednarodni prostor. Tako je bilo tudi v primeru vrha OZN o podzemni vodi. Združenje agencij OZN-Voda (ang. UN-Water) je že pred začetkom vrha pripravilo dokument »Skupno sporočilo in poziv k ukrepanju – Podzemna voda: Nevidni vir za trajnostni razvoj« (ang. UN-Water Joint Message and Call for Action – Groundwater: The Invisible Resource for Sustainable Development). Po podrobnih poročilih vrha o podzemni vodi je prav, da si ogledamo še vsebino tega dokumenta, ki je tudi prosto dostopen (povezava), kot so prosto dostopni tudi ostali dokumenti, ki so bili podlaga za vrh (povezava). V nadaljevanju si oglejmo, kateri poudarki so zapisani v skupnem sporočilu agencijskega združenja OZN-Voda.

Slika: Enžutovo retje na Ljubljanskem barju. Izdanek podzemne vode, okoli katerega je nastal zanimiv ekosistem s pestro biodiverziteto (foto: Mihael Brenčič).

Podzemna voda je ključna za življenje na Zemlji. V svetovnem merilu predstavlja vir pitne vode za polovico prebivalstva in od nje je odvisno nekaj manj kot 40 % svetovne proizvodnje hrane. Poleg tega, da predstavlja vir vode za človeka in njegove dejavnosti, vpliva na spremembe klime, igra pomembno vlogo v ekosistemskih storitvah in zagotavlja biodiverziteto, vpliva pa tudi na razvoj površja in na njegovo stabilnost. Kombinacija vseh teh dejavnikov predstavlja veliko priložnost za izboljšano oskrbo človeštva z vodo, za izboljšanje javnega zdravja, socioekonomski razvoj, odpornost na različna tveganja in integriteto ekosistemov. Prav zaradi tega igra podzemna voda pomembno vlogo pri doseganju Ciljev trajnostnega razvoja 2030.

Zaradi nevidnosti podzemne vode je bilo do sedaj upravljanje in vladovanje podzemne vode zanemarjeno. Zato se je v zadnjih 70. letih črpanje podzemne vode na globalni ravni povečalo kar za šestkrat. To ima za posledico siromašenje vodonosnikov, njihovo onesnaženje, zaslanjevanje podzemne vode na obalnih območjih in posedanje zemljišč. Hkrati z vsemi temi problemi imamo opraviti še z nerazvitostjo vira zaradi nezadostnih finančnih virov, pomanjkanja znanja ter sposobnosti in spretnosti za njeno izkoriščanje in upravljanje. Zaradi vsega naštetega je nujno ukrepanje na najvišjem nivoju. Podzemno vodo je treba kot vir razviti in zaščititi, vzpostaviti je treba integralno upravljanje z vodo in v povezavi z njo tudi upravljanje s prostorom in okoljem, vse to z namenom doseganja enakopravnosti ter odporne in trajne prihodnosti.

Na podlagi naštetih izhodišč so bila oblikovana naslednja glavna sporočila:

  1. Dostop do čiste in ustrezne podzemne vode je ključen za varno oskrbo z vodo, za zagotavljanje sanitarne varnosti ter za javno in ekosistemsko zdravje.
  2. Podzemna voda je ključna za proizvodnjo hrane in prehransko varnost; zagotavlja življensko okolje, proizvodnjo, geotermalno energijo, in znatno prispeva k socio‑ekonomskemu razvoju.
  3. Podzemna voda zagotavlja obstoj mokrišč, vodotokov, jezer in vodnih ter kopenskih ekosistemov. Pretirano izkoriščanje in onesnaževanje podzemne vode ogroža ekološko zdravje teh sistemov.
  4. Sistemi podzemne vode igrajo strateško vlogo pri prilagajanju in ustvarjanju odpornosti na spremembe podnebja in na tveganja zaradi naravnih nesreč, hkrati pa preprečujejo in blažijo humanitarne krize.
  5. Prekomejno sodelovanje pri upravljanju vodonosnikov je lahko katalizator regionalnih integracij, miru in stabilnosti.
  6. Integrirano in medsektorsko soupravljanje površinske in podzemne vode, skupaj z desalinizacijo in ponovno rabo vode, lahko uravnoteži oskrbo s pitno vodo in izboljša trajnost in dostop do vode ob hkratnem zagotavljanju ekosistemskih storitev.
  7. Zaščita podzemne vode je ključna. Degradacije, ki so posledica človekovih aktivnosti, kar je pogosto združeno s slabim upravljanjem prostora, kmetijstvom in odlaganjem odpadkov, ogrožajo ne le trenutno rabo ter javno in ekosistemsko zdravje, temveč vplivajo tudi na dobrobiti prihodnjih generacij.
  8. Vladovanje, ukrepi in investicije v podzemno vodo morajo imeti prednost na ranljivih območjih ter območjih, ki so izpostavljena potencialnim spremembam in nevarnostim. Sem sodijo predvsem območja Podsaharske Afrike, majhne otoške države v razvoju, priobalna območja, območja z neobnovljivimi ali počasi obnavljajočimi se vodonosniki in območja z vodonosniki, v katerih se pojavljajo v naravi prisotne nevarne snovi (npr. arzen). Aktivnosti morajo biti usmerjene k oddaljenim in nepodprtim skupnostim, v te procese pa je treba vključiti ženske, mlade in prvotna ljudstva.

Z namenom uresničevanja trajnostnega cilja 6 (SDG 6) ter z namenom podpore za vzpostavitev Akcijskega načrta na področju voda, so vlade, dobrodelne organizacije, privatni sektor in civilna družba pozvani k prostovoljni zavezanosti in intenziviranju ukrepov za:

  1. Financiranje trajnostnega upravljanja s podzemno vodo, razvoj in njeno rabo.
  2. Zbiranje in deljenje podatkov ter informacij.
  3. Krepitev človeških in institucionalnih spretnosti.
  4. Uporabo in razširjanje informacij za upravljanje s podzemno vodo.
  5. Izboljšanje vladovanja s podzemno vodo.

Države članice Organizacije združenih narodov so pozvane k temu, da izrazijo prostovoljno zavezanost razvoju spretnosti, podatkov, informacij, inovacij, vladovanju in financ na področju podzemne vode kot sestavnega dela Akcijskega načrta na področju voda, ki se pripravlja v okviru Konference OZN o vodi, ki se bo pričela 22. marca 2023 na sedežu OZN v New Yorku.

prof. dr. Mihael Brenčič

,

Vloga Republike Slovenije na vrhu Organizacije združenih narodov o podzemni vodi

 

Povzetek: Prispevek obravnava vlogo predstavnikov Republike Slovenije na vrhu OZN o podzemni vodi, ki je v Parizu potekal med 6. in 8. 12. 2022, in je nadaljevanje predhodnega besedila o poteku vrha (povezava).

Republika Slovenija je bila med sodelujočimi na Vrhu OZN o podzemni vodi med najaktivnejšimi državami, kar so nam nekateri udeleženci iz drugih večjih in ekonomsko močnejših držav celo nekoliko zavidali; s svojimi predstavniki smo bili prisotni na vseh političnih nivojih in na večjem številu dogodkov.

Na povabilo generalne sekretarke UNESCO Audrey Azoulay je na otvoritveni slovesnosti prisotne preko video povezave nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V govoru je izpostavil pomen podzemne vode za Slovenijo, predvsem pa njeno vlogo v svetovnem merilu. Poudaril je, da je podzemna voda tesno povezana s spremembami klime ter odzivi nanje. Prav tako je omenil širši pomen prekomejnih vodonosnikov in nujnost mednarodnega sodelovanja pri njihovem upravljanju, pri tem pa naglasil podporo naše države oblikovanju mednarodne koalicije za prekomejne vodne vire, ki je bila ustanovljena v okviru tokratnega vrha. Govor je zaključil s pozivom k čimprejšnjem ukrepanju ter prepoznavanju vloge podzemne vode, ki naj postane vidna že danes, še zlasti pa naj bo tako na prihajajočem vrhu OZN o vodi, ki bo prihodnje leto 22. marca 2023 na dan voda v palači OZN v New Yorku. Škoda je le, da se predsednik Pahor ni uspel osebno udeležiti vrha OZN, kot je bilo najavljeno prvotno. Z njegovo prisotnostjo bi zavezanost naše države podzemni vodi v mednarodnem okolju dobila še večjo težo. (Posnetek nagovora predsednika RS je dostopen na povezavi, njegov nastop na uvodni slovesnosti pa na povezavi od 1:08:55 dalje).

 

Slika 1: Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor med nagovorom udeležencev vrha OZN o podzemni vodi (foto: Mihael Brenčič).

Slovenija je bila na vrhu v Parizu prisotna tudi na ministrski ravni. Na zaključni slovesnosti je med nagovori ministrov članic OZN, pristojnimi za vodo, prisotne nagovoril Uroš Brežan, minister za okolje in prostor (posnetek njegovega nastopa je na voljo na povezavi od 8:38:32 dalje). Poudarki v njegovem prispevku so bili podobni tistim iz govora predsednika Pahorja, vendar jih je še nadgradil in razširil. V nagovoru se je najprej dotaknil globalne vodne krize v vseh njenih razsežnostih; krize sprememb podnebja, problemov s kvaliteto in količinami vode ter problemov ekološkega stanja in biodiverzitete. Poudaril je, da je vodni krog potrebno obravnavati kot celoto, torej podzemno in površinsko vodo skupaj. Ne glede na to pa je treba podzemno vodo bolj vidno izpostaviti, ker gre za nevidni del vodnega kroga. Pomembna je kot vir pitne vode, kot vir vode za namakanje in s tem za proizvodnjo hrane, prav tako pa ima pomembno vlogo pri zagotavljanju ekosistemskih storitev, pri vzpostavljanju biodiverzitete in je pomembna kot blažilka podnebnih sprememb. Podzemno vodo in vodonosnike moramo varovati in pretiranega črpanja ne smemo dopustiti. Po ministrovem mnenju imajo zelo velik pomen prekomejni vodonosniki. Upravljanju je z njimi moramo posvetiti še večjo pozornost. Minister je opozoril, da na globalni ravni ne dosegamo ciljev trajnostnega razvoja Razvojnega načrta 2030, kar velja tudi za cilj 6 – Voda in sanitarna ureditev. Aktivnosti za doseganje teh ciljev moramo pospešiti, in prav zaradi tega je vrh o podzemni vodi tako pomemben, tudi v luči priprav na skupščino OZN o vodi prihodnje leto, kjer naj bo vloga podzemne vode še posebej vidna. To naj vodi k boljšemu razumevanju in upravljanju podzemne vode in k sodelovanju na področju upravljanja s prekomejnimi vodonosniki. V zaključku svojega nagovora je izrazil prepričanje, da bo konferenca OZN o vodi pomembna za številne sektorje, od nevladnih organizacij, finančnih ustanov, vlad, različnih agencij do vseh drugih deležnikov na področju voda.

Poleg nastopov na visoki politični ravni so bili predstavniki naše države aktivni tudi v plenarnem delu zasedanja ter na spremljevalnih dogodkih dan pred tem. Republika Slovenija je na konferenci sodelovala z dvema visokima predstavnikoma. To sta bila posebna veleposlanica za vprašanje vodne diplomacije Tanja Miškova, ki je zastopala Ministrstvo za zunanje zadeve, in dr. Aleš Bizjak, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor.

Veleposlanica Miškova je v imenu predsednika Republike Slovenije sodelovala na dogodku, v okviru katerega je bila ustanovljena »Koalicija za sodelovanje pri prekomejnih vodnih telesih« (ang. Transboundary Water Cooperation Coalition). V koaliciji poleg Republike Slovenije sodelujejo še UNESCO, UNECE – Ekonomska komisija OZN za Evropo, Medameriška banka za razvoj, IHE Delft – Inštitut za izobraževanje o vodah iz Nizozemske, Republika Francija in Republika Senegal. Vzrok za ustanovitev koalicije je dejstvo, da na svetovni ravni obstaja veliko prekomejnih vodnih teles. Po aktualnih statistikah je kar 60 % vseh obstoječih vodnih virov prekomejnih. Ti so pogosto vzrok za oborožene konflikte, hkrati pa predstavljajo tudi izhodišče za sodelovanje na področju različne rabe vode; na primer oskrba z vodo, boj proti podnebnim spremembam ali pa ekonomsko sodelovanje na področju rabe vode. Vse to omogoča preseganje razlik in napetosti med različnimi političnimi sistemi in državami. Voda je lahko mediator za sodelovanje tam, kjer so še nedolgo tega divjale vojne, voda je mediator miru ter trajnostnega razvoja (potek dogodka je zabeležen na povezavi od 1:49:00 dalje).

 

Slika 2: Veleposlanica Tanja Miškova med nagovorom udeležencev razglasitve Koalicije za sodelovanje pri prekomejnih vodnih telesih (foto: Mihael Brenčič).

Veleposlanica Miškova je v okviru vrha z uvodnim predavanjem sodelovala tudi na panelu o vladovanju podzemni vodi (ang. Groundwater governance) – (posnetek je dostopen na povezavi od 7:19:30 dalje). Poudarila je, da je podzemna voda pod vplivom številnih dejavnikov in da jo je potrebno razumeti večplastno. Vladovanje podzemni vodi je povezano s tem, kako jo uporabljamo in kako jo razumemo. Zavedati se moramo, da je podzemna voda integralni del vodnega kroga. V vladovanje podzemne vode je potrebno finančno vlagati, vzpostaviti prioritete in preprečiti fragmentacijo. Tudi v odnosu do podzemne vode moramo govoriti o enakopravnosti, okoljski pravičnosti, vključevanju in transparentnosti, človekovih pravicah ter upoštevanju potenciala žensk in mladih. Morda je podzemna voda eden redkih virov, ki je lokalen, toda vladovanje in upravljanje tega vira ima vpliv na širši prostor, v regionalnem, nacionalnem in prekomejnem merilu. Tudi reševanje problemov, povezanih s podzemno vodo, je lahko del reševanja konfliktov. Zaradi velikega števila prekomejnih vodonosnikov, preko 450, ki so tesno povezani z vprašanjem reševanja konfliktov, mora postati vladovanje podzemni vodi del širšega pristopa k vodi na nivoju OZN. Vprašanja podzemne vode naj se vključi v vse interaktivne dialoge, ki se bodo prihodnje leto vodili v okviru konference OZN o vodi. V tej smeri je potrebno vladam pomagati, tako z vzpostavitvijo smernic kot z napredno pomočjo pri vladovanju vodi. Dobro vladovanje podzemni vodi je del varne oskrbe z vodo in pomemben prispevek h globalnemu akcijskemu planu za vodo.

 

Slika 3: dr. Aleš Bizjak med razpravo na panelu o regionalnem sodelovanju (foto: Mihael Brenčič).

Pomembno vlogo v razpravah na vrhu je odigral tudi dr. Aleš Bizjak, ki je hkrati nastopil še v vlogi sopredsedujočega Vodni konvenciji (potek dogodka je zabeležen na povezavi od 25:30 dalje). V panelnem delu vrha je sodeloval v razpravi o regionalnih dialogih na področju podzemnih voda. Na začetku svojega nastopa je najprej poudaril, da prihaja iz države, ki je glede na ostale države Evropske unije nadpovprečno bogata z vodo, tudi s podzemno vodo, zaradi česar je ta skoraj v celoti vir pitne vode. Republika Slovenije ima številne izkušnje pri mednarodnem sodelovanju na področju voda; v Savskem bazenu, v Donavskem povodju in v bilateralnih odnosih, zlasti z Republiko Avstrijo. Prav tako ima naša država obsežno in temeljito zakonodajo na področju podzemne vode, kar bi vse lahko razumeli kot del širšega vladovanja podzemni vodi. Vse to Republiko Slovenijo zavezuje k sodelovanju in k vzpostavljanju dialoga o vodi na različnih nivojih. Kot sopredsedujoči Vodne konvencije je opisal njen pomen pri iskanju rešitev za reševanje problematike ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 6, ter v tem okviru tudi zaveze pri reševanju problematike prekomejnih vodnih teles, tako za podzemne kot površinske vode. Vodna konvencija je pri tem zelo uspešna, saj je že pred časom razvila orodja za reševanje in obvladovanje teh odnosov, tem vprašanjem pa se bo posvečala tudi v prihodnje. Prvi v nizu takšnih dogodkov bo organizacija delavnice o prekomejnih vodnih telesih prihodnje leto v oktobru.

Pomembno vlogo je Slovenija odigrala tudi na stranskih dogodkih, ki so bili organizirani dan pred glavnim vrhom. Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z Mednarodno speleološko zvezo – UIS organiziralo dogodek o kraških vodonosnikih (povezava od 2:29:50 dalje). Ta dogodek je predstavljal enega od zaključkov leta kraških jam in krasa, ki je bilo razglašeno v letu 2021 in zaradi pandemije podaljšano še v leto 2022. Predsednica Mednarodne speleološke zveze dr. Nadja Zupan Hajna je pripravila obsežno predavanje, v katerem je podala pregled pojavljanja krasa v globalnem merilu, hkrati pa je poudarila, kako pomembni so kraški vodonosniki za oskrbo prebivalstva z vodo in kako kras vpliva na številne človekove dejavnosti v prostoru. Za njeno predstavitvijo sta sledili še dve; prva je obravnavala pomen krasa na območju Malezije, druga pa je predstavila kras na območju Združenih držav Amerike. Predstavitvam je sledila kratka razprava, na kateri pa so v prvi vrsti sodelovali predvsem hidrogeologi. Udeležencev na političnem nivoju, ki jim je bil dogodek namenjen, ni bilo. Med razpravljalci so bili podani nekoliko polemični toni o uspešnosti hidrotehničnih posegov v kras in kraške vodonosnike. Med vsem stranskimi je bil dogodek o krasu najbolj hidrogeološko obarvan, kljub temu, da je bil predstavljen na zelo poljudnem nivoju.

 

Slika 4: dr. Nadja Zupan Hajna in dr. Aleš Bizjak med vodenjem razprave o kraških vodonosnikih in krasu (foto: Mihael Brenčič).

V okviru stranskih dogodkov sta v razpravah sodelovala tudi uradna predstavnika Republike Slovenije. Dr. Aleš Bizjak je poleg vodenja dogodka o krasu sodeloval še v razpravi o prihodnosti monitoringa podzemne vode, njegovih bodočih konceptih in doseganju cilja 6 trajnostnega razvoja (povezava od 5:07:40 dalje). To razpravo je organizirala Republika Avstrija, vodili pa so jo uradniki avstrijskega ministrstva, odgovornega za vode. Kot razpravljalec je Bizjak predstavil izkušnje Republike Slovenije pri prekomejnem sodelovanju na področju upravljanja voda, zlasti sodelovanje z Republiko Avstrijo v okviru bilateralnih komisij za reki Dravo in Muro. Hkrati s tem se je dotaknil še skupnih izkušenj pri vzpostavljanju skupnega prekomejnega telesa podzemne vode Karavanke.

Veleposlanica Miškova je sodelovala v razpravi o enakopravnosti spolov na področju upravljanja in vladovanja z vodami, ki je potekala v okviru stranskega dogodka: »Proti konferenci OZN o vodah: večdeležniški pristop pri spodbujanju enakopravnosti med spoloma« (povezava od 7:50:50 dalje). V nastopu je poudarila, da se vprašanja spolov in varnosti v strategiji slovenske diplomacije prekrivajo in da so ta vprašanja tesno povezana z vprašanjem miru in vladovanjem vodi. Vloga žensk je pri tem zelo pomembna, še zlasti vloga diplomatk v vodni diplomaciji. V administrativno in politično upravljanje povodij je po njenem mnenju vključenih premalo žensk. Tudi številni z vodo povezani projekti so izvedeni neustrezno, ker so na lokalni ravni pri njihovi implementaciji ženske premalo vključene. Vključevanje žensk ima številne multiplikativne učinke, kar pa je potrebno spremljati in nadzorovati s spremljevalnimi ukrepi. Od njihovega vključevanja v vodarsko inženirstvo, do institucionalizacije in korporatizacije ter vključevanja žensk v procese vladovanja z vodo na vseh nivojih. Vsi ti procesi potrebujejo nadzorne mehanizme. Tak nadzorni mehanizem je lahko tudi vključevanje teh vprašanj v okvir prihodnje konference OZN o vodi.

Slovenija je bila na vrhu OZN o podzemni vodi zastopana na najvišji možni politični in tudi strokovni ravni. Kakšna pa je povezanost teh aktivnosti s tistimi, ki jih izvajamo na domačih tleh? Ali aktivnosti, ki jih na področju podzemne vode izvajamo v državi, res sledijo tudi predstavljenim na diplomatskem parketu v Parizu, in obratno? Hidrogeologija je kot stroka o podzemni vodi glede na mednarodni prostor pri nas sicer dobro razvita, vendar pa je vanjo treba vlagati več. Prav tako bi bilo treba več vlagati v razvoj kadrov, saj smo na tem področju vse bolj podhranjeni. Zelo veliko prostora za razvoj je še na področju izboljšanja upravljanja in vladovanja s podzemno vodo. Vse to so tudi zaveze, ki jih je vrh v Parizu postavil pred države članice OZN. Poleg tega bi bilo zelo pomembno, da bi se stroko, poleg njenih lastnih povezav, aktivneje vključilo v mednarodne dejavnosti. Ta bi morala biti podprta z ustreznimi strateškimi dokumenti; kaj in zakaj si kot država želimo doseči nekatere učinke v mednarodnem prostoru. Aktivnosti v mednarodnem prostoru bi se morale multiplicirati tudi doma. Lep primer takšnega multiplikativnega delovanja je Kraljevina Nizozemska, ki s svojimi aktivnostmi na področju mednarodne vodne diplomacije podpira in spodbuja tudi razvoj domače stroke.

Razprave, ki so potekale na vrhu OZN o podzemni vodi, so na prvi pogled za strokovnjaka s področja podzemne vode morda pretirane, polne besedišča, ki je v njegovi stroki nepomembno in nekoliko odveč. Številne izjave in zaveze o podzemni vodi se med seboj ponavljajo in površen poslušalec dobi občutek, da so si podobne kot jajce jajcu. V razpravi so se znašle tudi teme, ki so hidrogeološki stroki nekoliko tuje. Strokovnjak lahko iz razprave tudi sklepa, da je na področju razumevanja podzemne potrebno še veliko postoriti. Vrh OZN, ki je potekal na sedežu UNESCO v Parizu, navkljub temu predstavlja pomemben in prebojni korak naprej v razumevanju in upravljanju podzemne vode. Tudi pomen podzemne vode je v mednarodnem prostoru vse večji. Če je bila še ne dolgo tega predvsem v domeni ozkih strokovnih in znanstvenih krogov, se sedaj prisotnosti podzemne vode zavedajo tudi politiki na najvišji ravni. To pa je najpomembnejši dosežek vrha v Parizu.

prof. dr. Mihael Brenčič

23/12/2022,

Odziv strokovnih združenj s področja voda na predlog ZUOVE (Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije)

Ministrstvo za infrastrukturo je 19. septembra letos v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUOVE), ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, s čimer želi na podlagi EU Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter v letu 2020 sprejetega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) izpolniti zaveze pri doseganju nacionalnih ciljev OVE (vsaj 27 % delež OVE v končni porabi energije do leta 2030). Slovenija tako sledi evropskim uredbam in direktivam za spodbujanje rabe OVE in z novim zakonom najavlja spremembe v nacionalni okoljski zakonodaji. Ker je Evropska komisija pri vseh državah članicah ključne ovire zaznala ravno v dolgotrajnih in kompleksih administrativnih postopkih umeščanja OVE v prostor, naj bi hitrejša odzivnost tudi pri vzpostavitvi vetrnih (VE) in sončnih elektrarn (SE) na območjih, kjer naj ne bi škodile okolju, omogočila hitrejše doseganje podnebnih ciljev in zagotovila večjo neodvisnost.

Tako kot urbanisti, prostorski načrtovalci in krajinski arhitekti imamo tudi strokovna združenja s področja voda v zvezi s predlogom ZUOVE zadržke pri sprejemanju predlaganih zakonskih rešitev za umeščanje OVE v prostor, saj tako možnost ponujajo že obstoječi zakoni. Pri državnih posegih v prostor na osnovi ZUOVE je zato treba nedvoumno najprej opredeliti javno pomembne kriterije umeščanja v prostor, zagotoviti prednostna območja ter preprečiti degradacije prostora z majhnimi in razpršenimi kapacitetami, hkrati pa jih povezati z njihovim vplivom na krajino in vodna telesa.

ZUOVE predvideva hitrejše postopke umeščanja vetrnih in sončnih elektrarn v prostor

Novi ZUOVE naj bi torej v Sloveniji omogočil enostavnejše umeščanje SE za proizvodnjo električne energije v prostor tudi na vodnem in priobalnem zemljišču, in sicer predvidoma na močno preoblikovanih in na umetnih vodnih telesih, kot so akumulacije za hidroelektrarne (HE) in namakanje, umetni kanali, zgrajeni za HE, umetna jezera ter gramoznice. Strokovnjaki s področja voda pri vzpostavitvi SE opozarjajo tudi na predvideno poseganje na vodovarstvena območja (VVO), in sicer zaradi rahljanja pravil in omogočanja lažje gradnje (pod določenimi pogoji) teh naprav na območjih drugega (in tretjega) reda, kjer zaradi velikih tveganj za onesnaženje podzemne vode in posledično pitne vode prav tako veljajo strožji varstveni režimi. Prav zato sta 19. in 21. člen ZUOVE, ki predvidevata umeščanje OVE na vodne površine in na grajene obale vodnih teles, z vidika stroke s področja voda sporna. Poleg tega 13. člen ZUOVE, ki zagotavlja nižji prag za presojo vplivov na okolje, ministrstvu, pristojnemu za okolje, podnebje in energijo, omogoča nevarno pohitritev upravnih postopkov.

ZUOVE pravno prevlada Zakon o vodah (ZV-1)

Predlog ZUOVE daje prednost energetskim pred drugimi javnimi koristmi, vključno z ohranjanjem narave in varstvom voda, saj predvideva tudi postavitev naprav na gozdnih območjih ter plavajočih SE na umetnih vodnih površinah (akumulacije ob HE) in VVO. Navedbe, da so pri plavajočih elektrarnah vplivi na okolje minimalni, so pavšalne in neutemeljene. Na eni strani ima blokada sončne svetlobe v vodna telesa pomemben vpliv na vodno favno in ekosisteme, tveganje za okolje pa predstavlja tudi nujnost čiščenja solarnih panelov na vodnih telesih z ustreznimi čistilnimi sredstvi, sicer je njihov izkoristek bistveno zmanjšan. Podobno je nesprejemljiva postavitev plavajočih panelov v jezerih v gramoznicah, ki so nastala zato, ker je prod tako globoko izkopan, da doseže gladino podzemne vode, ta pa je v rečnih nanosih zelo pomemben vir pitne vode.

Z novim ZUOVE bi v državi po bližnjici sprejeli specialni in interventni zakon, ki spreminja prostorsko načrtovanje in se zaradi urgentnosti izogiba predpisanim postopkom vzdržnega umeščanja vetrnih in sončnih naprav v prostor, pri tem pa v procese niso ustrezno vključene številne stroke, tudi vodarska, ki zahtevajo medsektorsko razpravo in usklajevanje na osnovi pripravljenih celovitih strateških načrtov na državni ravni.

Stališča strokovnih združenj s področja voda do predloga ZUOVE

Strokovna združenja ne nasprotujemo umeščanju SE na umetna vodna telesa, in se strinjamo, da morajo biti ta telesa in priobalna zemljišča taksativno našteta v zakonu, kar seveda pomeni, da so vsa druga vodna telesa in priobalna zemljišča že vnaprej izključena iz tovrstne rabe. Nasprotujemo pa temu, da bi umeščanje SE urejali v posebnem zakonu, ker bi s tem načeli celovitost urejanja voda, kot je opredeljena v Zakonu o vodah (ZV-1). V luči javne koristi je zagotavljanje kakovostne pitne vode, javnega zdravja in varstva biodiverzitete enako pomembno kot doseganje deleža OVE v končni porabi energije.

Zato predlagamo, da se postopek umeščanja, obratovanja, vzdrževanja in razgradnje SE na umetnih vodnih telesih in njihovih priobalnih zemljiščih uredi v Zakonu o vodah (ZV-1). Tu se predvsem opiramo na 1. odstavek 48. člena ZV, ki pravi: »(1) Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena.« Vsekakor tudi ne moremo sprejeti apriorne predpostavke o zanemarljivih okoljskih vplivih, zato mora biti za vsako posebno napravo izvedena presoja vplivov na okolje, vključno s potrebnimi izravnalnimi ukrepi. Strinjamo se tudi s tem, da gre pri SE na umetnih vodnih telesih za posebno rabo, ne strinjamo pa se s predlogom, da bi tovrstno posebno rabo vode samo evidentirali, ne pa tudi vnesli v že obstoječa vodna dovoljenja oziroma v koncesijske pogodbe.

Neustrezno poseganje na vodovarstvena območja in podzemna voda

Strinjamo se, da se gradnja OVE naprav na najožjih VVO (VVO I) v celoti prepove (člen 21. predloga iz septembra 2022), podobno pa bi moralo veljati tudi za ožje VVO (VVO II). Strinjamo se z gradnjo OVE naprav na širšem VVO (VVO III) ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje predlog zakona, čeprav so ukrepi za varovanje za ožje VVO v ZUOVE opisani manj natančno kot za širše VVO.

Preseneča nas, da je v predlogu zakona večkrat zapisano, da OVE naprave »ne predstavljajo tveganja za onesnaženje vodnega telesa, saj ne vsebujejo onesnaževal« ali pa »praviloma ne prinašajo tveganja za vodne vire«. Te trditve so preveč splošne in ne temeljijo na podatkih in ustreznih študijah, temveč le na predpostavkah. Hidrogeološka stroka opozarja, da imamo na voljo premalo podatkov, da bi se lahko ta trenutek tako eksplicitno opredelili do vpliva OVE naprav na vire pitne vode. Menimo, da bi se morali posegov na VVO lotevati z veliko večjo previdnostjo, kot to predvideva predlog zakona, predpostavke, na katerih temelji, pa bi morale biti ustrezno preverjene in utemeljene.

Da so prepovedi in omejitve na VVO smiselne in potrebne, ni treba poudarjati, saj ukrepi na VVO izhajajo iz zahtev zakonodaje, to je iz Zakona o vodah (ZV-1) in njemu podrejenega Pravilnika o kriterijih za določanje vodovarstvenih območij (Ur. l. RS 64/04 in kasnejše dopolnitve). Ukrepi na VVO se določajo s pomočjo skrbno pripravljenih strokovnih podlag, ki na eni strani izhajajo iz zakonodajnih zahtev, na drugi strani pa iz natančne strokovne presoje. Vsi ukrepi, ki jih predlaga stroka, so temeljito premišljeni in utemeljeni ter so rezultat sodelovanja z različnimi deležniki. Opozarjamo, da že določbe Uredbe o VVO za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja za objekte SE in VE v območju drugega reda niso bile usklajene s hidrogeološko stroko in so bile sprejete zgolj na podlagi politične odločitve ministra, pristojnega za okolje v 14. vladi RS.

Poudarjamo, da imamo danes na voljo premalo strokovno utemeljenih podatkov, na podlagi katerih bi lahko trdili, da OVE »ne predstavlja tveganja za onesnaženje vodnega telesa«. Pri presoji ne moremo izhajati le iz vprašanja temeljenja teh objektov, ki naj ne bi posegalo v območje podzemne vode, a gre tu tudi za obratovanje in vzdrževanje teh objektov, opredeliti pa bi se morali tudi do morebitnih nesreč (npr. padca vetrne turbine, ki vsebuje večjo količino mineralnih olj). Prav tako utemeljitev zakona celo navaja, da je na odlagališčih odpadkov pri fotovoltaičnih sistemih možna mobilizacija kadmija in svinca, kar še toliko bolj velja za območje VVO. Ne nazadnje je treba opozoriti tudi na vprašanje ojezerenih gramoznih jam, na katerih je po predlogu ZUOVE dopustna postavitev solarnih panelov, ki pa bi moralo biti skrbno premišljeno in ne bi smelo biti dovoljeno v naprej.

Velik vpliv energetike na javni prostor in podrejeno varovanje okolja

Brez pravih analiz vplivov na okolje bo hitenje z gradnjo SE in VE za cilje razogličenja na sedaj propustnih rudniških, vodnih ter kmetijskih in gozdnih površinah imelo velik vpliv na prostor in proizvodnjo hrane, ekološko funkcijo gozda in na kakovost bivanja kot takega. Z gradnjo SE in VE na kmetijskih in gozdnih površinah bo nastalo veliko novih gladkih in neprepustnih površin, iz katerih bo padavinska voda hitro odtekla. Posledično bo hitrejši in bolj koncentriran odtok padavin pomenil višje konice pretokov voda in plavin v potokih in rekah ter bo predstavljal večja tveganja poplav dolvodno od posegov. Ker bi te površine hkrati preprečile zadrževanje vode v tleh, bi se, paradoksalno, povečala tudi tveganja za suše. Vplivov SE in VE, ki jih predlog ZUOVE predstavlja kot razmeroma majhne, so zato najmanj preuranjeni. Izbira teh površin bi morala biti pazljiva in domišljena tudi zaradi njihovega vpliva na vodni režim, potrebni bi bili tudi omilitveni ukrepi. Skrajševanje PVO postopkov pri nameščanju SE in VE ni nujno potrebno, saj bo proces pridobivanja mnenj in pogojev s strani upravljavcev voda, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave po pričakovanjih enako dolg kot sedaj.      

Podpisniki:

Slovensko društvo za zaščito voda, predsednica dr. Marjetka Levstek

Slovenski komite Mednarodnega združenja hidrogeologov, predsednik prof. dr. Mihael Brenčič

Društvo vodarjev Slovenije, predsednica dr. Lidija Globevnik

Globalno partnerstvo za vodo Slovenije, predsednica izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk

strokovna drustva

Celoten dokument v pdf obliki je dostopen tukaj.

 

, Pariz

Vrh Organizacije združenih narodov o podzemni vodi, Pariz: 6. – 8. december 2022

Letošnji svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, je bil posvečen podzemni vodi pod geslom »Skrito naj postane vidno«. Hkrati z njegovo razglasitvijo je bila sprejeta tudi odločitev, da UNESCO in medagencijska koordinacija ZN-Vode (ang. UN-Water) celotno leto 2022 posvetita podzemni vodi. Vrhunec vseh dogodkov je predstavljal prvi vrh Organizacije združenih narodov o podzemni vodi (ang. UN – Water Summit on Groundwater 2022), ki je potekal na sedežu UNESCO v Parizu med 6. in 8. decembrom 2022. To je bila do sedaj prva mednarodna konferenca o podzemni vodi, ki je bila v vsej zgodovini Organizacije združenih narodov – OZN organizirana na tako visoki politični ravni. Vendar pri tem ni šlo za dogodek, ki bi bil v povezavi z vodo organiziran samostojno, neodvisno od drugih dejavnosti mednarodnih organizacij. Vrh v Parizu je bil organiziran v sklopu priprav na generalno skupščino OZN, ki bo zasedala 22. marca 2023 v New Yorku in bo v celoti posvečena vodi. Generalna skupščina v letu 2023 bo tako prvi dogodek o vodi na tako visoki politični ravni po konferenci v Mar del Plati v Argentini leta 1977. Mednarodna skupnost je potrebovala dolgih 46 let, da se je odločila za ponovno organizacijo globalnega dogodka o vodi. To je tudi dokaz, kako pereča je sodobna kriza vode v svetovnem merilu. Vrha v Parizu se je udeležilo 750 udeležencev, ki so sodelovali v živo, na daljavo preko spleta pa je dogodku sledilo še okoli 3.500 dodatnih udeležencev. Na dogodku je bilo prisotnih tudi veliko ministrov, pristojnih za vode, predvsem pa veleposlanikov ter nekaj pooblaščenih odposlancev za področje vode ali varstva okolja, ki so zadolženi za zastopanje svojih držav pri UNESCO ali širše.

 

Slika: Generalna direktorica UNESCO Audrey Azoulay med otvoritvenim nagovorom (foto: zajem zaslona).

 

Pariški vrh o podzemni vodi je potekal v dveh delih. Prvi je potekal 6. decembra, dan pred začetkom osrednjega dela, in je predstavljal stranski spremljevalni dogodek. V njegovem okviru so potekala posamezna posvetovanja o različnih vidikih podzemne vode, ki so jih organizirale različne interesne skupine, od ministrstev posameznih držav in nevladnih strokovnih organizacij pa vse do agencij OZN in regionalnih organizacij.

Preostala dva dneva, 7. in 8. december, sta bila posvečena vrhu o podzemni vodi. Najprej je potekala dolga otvoritvena slovesnost, na kateri so prizadevanja za boljšo prepoznavnost podzemne vode predstavili številni pomembni gostje, od vodij držav in vlad do ministrov, zadolženih za vode, ter posameznih veleposlanikov. Sledil je plenarni del kongresa, ki so ga  prav tako organizirali v dveh delih. Prvi je potekal z delovnim naslovom: Cilj trajnostnega razvoja 6 – Program globalne spodbude (ang. SDG 6 – Global Acceleration Programme). Združeni narodi so si leta 2015 zastavili 17 splošnih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je potrebno uresničiti do leta 2030. Šesti po vrsti, s kratico označen kot SDG 6, je imenovan Pitna voda in sanitarna ureditev. Analiza uresničevanja tega cilja je pokazala, da človeštvo na globalni ravni s tem ciljem zaostaja za več kot leto dni in pol. Prav v zvezi s tem zaostankom je v mednarodni skupnosti dozorelo spoznanje, da je lahko del rešitev v okviru tega cilja tudi podzemna voda. Zato je organizator prvi del konference zasnoval tako, da so z namenom izboljševanja doseganja cilja trajnostnega razvoja SDG 6 sledili zastavljeni dogodki, imenovani Pospeševalne sekcije (ang. SDG 6 Acceleration Sections). Te sekcije so bile opredeljene kot: podatki in informacije (ang. Data and Information), razvoj spretnosti (ang. Capacity building), inovacije (ang. Innovation), finance (ang. Finance) in vladovanje (ang. Governance). Naslednji dan, 8. decembra, so potekale še tematske sekcije o podzemni vodi: regionalni dialogi (ang. Regional dialogues), prekomejni vodonosniki (ang. Transboundary aquifers), podzemna voda v Afriki (ang. Groundwater focus on Africa), povezava med znanostjo, politiko in prakso (ang. Strengthening the Science-Policy-Practice Interface) ter podzemna voda in mladi (ang. Groundwater Youth Forum). Za večino teh dogodkov so bili v naprej pripravljeni podporni dokumenti, ki so tudi prosto dostopni (povezava). Format teh dogodkov je bil takšen, da so panelisti javno razpravljali o izbrani temi. Konferenca se je zaključila z dogodkom, ki je bil formalno poimenovan zaključna slovesnost, a je bolj kot slovesnost predstavljala zaključni pregled celotne konference. Poleg samega povzetka je bil zanimiv predvsem tisti del zaključka, v katerem so sledile izjave visokih predstavnikov posameznih vlad, predvsem ministrov, ter visokih predstavnikov UNESCO. Ogled celotnega niza dogodkov v okviru vrha OZN o vodi je tudi prosto dostopen na medmrežju (povezava).

 

Slika: Abou Amani, direktor sektorja za vode pri UNESCO in sekretar Medvladnega hidrološkega programa IHP-UNESCO med vodenjem otvoritvene slovesnosti (foto: zajem zaslona).

 

Dogajanje na tako obsežnem in intenzivnem dogodku je težko podati na kratko. Sodobni svet se je našel v verigi med seboj povezanih kriz, ki vplivajo druga na drugo, lahko pa bi jih vse skupaj zajeli v eno samo krizo. Govorimo o podnebni, okoljski, prehranski in varnostni krizi. Mednje se uvršča tudi kriza vode in v njej kot pomemben člen nastopa tudi podzemna voda. Ta predstavlja del rešitve krize na področju oskrbe s pitno vodo, hkrati pa nastopa kot del problema, zlasti tam, kjer se jo na netrajnostni način uporablja kot vir vode za namakanje. Kar 10 do 20 % svetovne proizvodnje hrane je odvisno od takšne rabe podzemne vode, zato bo ob presahnitvi teh virov ogrožen tudi takšen delež proizvodnje hrane. Čeprav je podzemna voda že sedaj pomembna kot vir pitne vode in kot vir namakanja v proizvodnji hrane, pa je splošna ugotovitev konference ta, da je to vir, ki je premalo znan in razumljen, ter da so razvoj in raziskave na tem področju daleč za primerljivim poznavanjem površinskih vodnih teles. Ne le da imamo pri tem opraviti z velikim primankljajem v znanju o pojavnosti podzemne vode, temveč imamo primankljaj tudi pri razumevanju njenega socio ekonomskega konteksta. V prihodnje bo treba veliko energije vložiti v upravljanje in vladovanje podzemne vode, prav tako bo treba izboljšati prenos sodobnih digitalnih tehnologij v izkoriščanje in zaščito podzemne vode, predvsem pa razviti mehanizme za financiranje dejavnosti, ki so povezane s podzemno vodo.

Vrh OZN o podzemnih vodah v Parizu je bil izredno pomemben dogodek. Podzemna voda je bila končno prepoznana kot pomemben vir in del vodnega kroga, ki ga ne smemo spregledati. Z dogodkom je postala vidna izven ozkih strokovnih in znanstvenih krogov, njen pomen so prepoznali tudi politični odločevalci na različnih nivojih ter drugi deležniki, tako v nevladnem kot v finančnem sektorju. Vendar lahko vrh do neke mere tudi kritiziramo. V vseh razpravah se je podzemno vodo obravnavalo predvsem kot vir, in večina razpravljalcev jo je nekritično razumela kot neomejen vir, ki nam bo pomagal razrešiti marsikatero zagato, povezano z vodo, ki je ne uspemo razrešiti s pomočjo površinskih vodnih teles. Takšen pogled je v marsičem napačen in tudi nevaren. Ne smemo se osredotočati le na uresničevanje cilja 6. Podzemne vode ne smemo razumeti le kot vir, temveč kot integralni del vodnega kroga, v katerem vpliv na eno komponento pomeni vpliv na druge komponente in obratno. Če se danes bolj ali manj zavedamo, da v območju površinskih vod ne smemo početi česar koli, naj velja to tudi za podzemno vodo. Podzemna voda je mnogo več kot le vir, je ekosistem, predstavlja posrednika pri regulaciji temperature tal in njihove rodovitnosti, hkrati pa znotraj vodonosnikov potekajo številni procesi masnega transporta, ne le vode, temveč številnih drugih snovi. Do razumevanja vseh teh procesov na nivoju odločanja in politik je na globalni ravni še dolga pot. Prav zaradi tega je, kar so na žalost poudarjali le redki razpravljalci, potrebna boljša splošna izobrazba o podzemni vodi, potrebno je tisto, kar bi lahko zapisali z ne najbolj posrečenim prevodom iz angleščine, večja pismenost o podzemni vodi.

Kaj pa vloga Republike Slovenije in njenih predstavnikov na vrhu OZN o podzemni vodi? O tem pa več v naslednjem prispevku.

 

prof. dr. Mihael Brenčič

04/04/2022, Ljubljana

Podaljšan rok za oddajo povzetkov na 5. IAH-CEG konferenci na 18. april 2022

Organizator: Društvi SKIAH in SGD

Končni rok za oddajo povzetkov prispevkov predstavljenih na 5. mednarodni konferenci IAH-CEG, ki ga organizirata Slovenski komite IAH – društvo SKIAH in Slovensko geološko društvo je podaljšan na 18. april 2022. Vabljeni k aktivnemu sodelovanju na dogodku, ki bo potekal v Rogaški Slatini med 5. in 7. oktobrom 2022. Geslo konference se glasi “Naredimo podzemno vodo v porečju Donave vidno”.
5IAHCEG

30/03/2022, Ljubljana

Odkrivanje in ocena prisotnosti novodobnih onesnaževal v vodnem okolju« Predstavitev rezultatov dela na projektu boDEREC-CE

Naravoslovnotehniška fakulteta (NTF) Univerze v Ljubljani je danes na spletni novinarski konferenci predstavila rezultate dela na projektu boDEREC-CE, v katerem je s študijsko obravnavo novodobnih onesnaževal v podzemnih in površinskih vodah v celotni Ljubljanski kotlini sodelovala tudi Slovenija. Omenjeni projekt, ki ga je v 6 državah izvajalo 12 partnerjev iz raziskovalnega sektorja, vodno upravljavskih organizacij in podjetij iz sektorja oskrbe s pitno vodo in čiščenja odpadnih voda, je potekal pod okriljem evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa INTERREG Srednja Evropa. Slovenijo so v projektu preučevanja onesnaževal, ki predstavljajo potencialno grožnjo za okolje in zdravje ljudi, zastopali raziskovalci NTF v sodelovanju z Javnim podjetjem VOKA SNAGA d. o. o..

Že do sedaj smo rezultate svojega dela v okviru projekta posredovali širši strokovni in laični javnosti, novinarska konferenca pa nam je znova ponudila priložnost, da na projekt ponovno opozorimo, še zlasti pa na rezultate raziskav v delu, ki se nanaša na pomen preprečevanja vnosa porajajočih onesnaževal v vodno okolje. Ugotovitve projekta lahko strnemo v sklep, da so porajajoča onesnaževala že prisotna tudi v površinskih in podzemnih vodnih telesih. V primerjavi s primerljivimi vodnimi sistemi v industrijsko razvitem delu sveta so vode na območju Ljubljanske kotline čistejše, z vsebnostjo manjšega števila spojin in z nižjimi koncentracijami onesnaževal. Ne glede na to pa je zaskrbljujoče, da se te spojine že pojavljajo tudi v globljih predelih vodonosnikov. Ravnanje s temi spojinami ter njihovo spremljanje v vodnem okolju bo zato treba sistemsko urediti v najkrajšem možnem času.

Celotno predstavitev rezultatov dela na projektu boDEREC-CE si lahko ogledate na tej povezavi, posnetek novinarske konference pa je dostopen tukaj.

O tem, kaj onesnaževala v površinskih ter plitvih in globokih podzemnih vodah pomenijo za kakovost vode in siceršen vpliv na okolje, se je z dr. Mihaelom Brenčičem z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani pogovarjal Peter Močnik. Podcast je dostopen na tej povezavi.

17/03/2022, Ljubljana

Podzemna voda: Skrito naj postane vidno; Svetovni dan voda, 22. marec 2022

Letošnji svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, je posvečen podzemni vodi. Njegovo geslo Skrito naj postane vidno razkriva dejstvo, da so podzemne vode navkljub svoji izjemno pomembni vlogi mnogokrat prezrte. Podzemne vode so vir pitne vode za polovico svetovnega prebivalstva, prav tako so pomemben vir tehnološke in termalne vode ter vode za namakanje v kmetijstvu. A podzemne vode niso le zaloge vode, ki jih lahko koristi človek. So del svetovnega vodnega kroga, so ekosistem, tesno povezan z drugimi soodvisnimi ekosistemi na našem planetu. In dejstvo, da se v podzemnih vodah spremembe odvijajo bistveno počasneje kot na površju, hkrati tudi pomeni, da bo v njih enako dolgotrajna tudi odprava neželenih posledic delovanja človeka.

Svetovni dan voda 2022

Vodne vire kot javno dobro opredeljuje naša ustava in določa pravico do pitne vode, kar je s podzemno vodo tesno povezano. Z zapisom pravice do pitne vode med ustavne pravice smo to zavezo v letu 2016 še dodatno potrdili. Poraba vode v Sloveniji se znižuje, kar je mogoče pripisati boljšemu gospodarjenju in manjšim izgubam v vodovodnih omrežjih. Kljub temu se  upravljavci manjših vodovodov soočajo z občasnim pomanjkanjem vode, predvsem v poletnih mesecih, ko je padavin manj, poraba vode pa večja. Zaradi podnebnih sprememb se bo pomanjkanje vode povečevalo, predvsem na račun povečanega izhlapevanja in neenakomerne razporeditve padavin. Tudi pojavi daljših sušnih obdobij vodijo v veliko količinsko občutljivost podzemnih voda. Za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo je spremljanje obnavljanja podzemnih voda zato še posebej pomembno.

Vodne vire kot javno dobro opredeljuje naša ustava in določa pravico do pitne vode, kar je s podzemno vodo tesno povezano. Z zapisom pravice do pitne vode med ustavne pravice smo to zavezo v letu 2016 še dodatno potrdili. Poraba vode v Sloveniji se znižuje, kar je mogoče pripisati boljšemu gospodarjenju in manjšim izgubam v vodovodnih omrežjih. Kljub temu se  upravljavci manjših vodovodov soočajo z občasnim pomanjkanjem vode, predvsem v poletnih mesecih, ko je padavin manj, poraba vode pa večja. Zaradi podnebnih sprememb se bo pomanjkanje vode povečevalo, predvsem na račun povečanega izhlapevanja in neenakomerne razporeditve padavin. Tudi pojavi daljših sušnih obdobij vodijo v veliko količinsko občutljivost podzemnih voda. Za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo je spremljanje obnavljanja podzemnih voda zato še posebej pomembno.

Več o pojavu podzemne vode, njenem pomenu za obstoj in razvoj življenja, gospodarstva ter njeni ranljivosti si preberite v tem prispevku, ki so ga pripravili predstavniki štirih strokovnih društev.
strokovna drustva

,

Svetovni dan voda 2022; Podzemna voda: “Skrito naj postane vidno”

Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda je podzemna voda, njeno geslo pa »Podzemna voda: Skrito naj postane vidno«.

Podzemne vode ne vidimo, njen vpliv pa je viden povsod. Podzemna voda, daleč od oči, pod površjem, je skrit zaklad, ki bogati naša življenja. V najbolj sušnih delih sveta je ponekod edini vir vode, ki je prebivalstvu na voljo.

V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda – podzemna voda. Zagotavlja nam vire pitne vode, podpira sanitarne sisteme, kmetijstvo in industrijo ter je pomembna za ekosisteme. Marsikje je človek s svojimi dejavnostmi kriv za prekomerno rabo in onesnaževanje podzemne vode. Spet drugje pa preprosto sploh ne vemo, koliko vode je pod površjem. Podzemna voda bo imela ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe. Da bi lahko trajnostno upravljali s tem dragocenim virom, se moramo povezati in delovati skupaj. Čeprav je ne vidimo, moramo podzemno vodo bolje spoznati in razumeti njeno neprecenljivo vlogo.

Celotni prispevek, ki so ga ob svetovnem dnevu voda 2022 pripravili Slovensko društvo za zaščito voda, Društvo slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov IAH (SKIAH), Društvo vodarjev Slovenije in Globalno pa