Strokovni posvet o vlogi in pomenu vodnih in priobalnih zemljišč v luči novejših sprememb zakona o vodah – poročilo

Strokovna združenja in društva, ki delujejo na področju voda, so 6. maja 2021 organizirala spletni strokovni posvet, namenjen aktualnim spremembam novele Zakona o vodah ter dodajanju izjem za posege na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na območjih presihajočih jezer. Med 250 udeleženci so strokovno in akademsko javnost zastopali predstavniki s fakultet, inštitutov, zavodov in zbornic ter državnih organov (MOP, ARSO, DRSV, Inštitut za vode) in Eko sklada. Posvet so pozorno spremljali tudi predstavniki občin, komunalnih podjetij in gospodarskih javnih služb, upravljavci vodovodnih sistemov ter podjetij iz dejavnosti, povezanih z vodami, strokovni javnosti pa so se na posvetu pridružili tudi predstavniki NVO-jev, civilne družbe in mediji. Na posvetu so poleg ministra za okolje in prostor ter direktorja DRSV svoja uvodna razmišljanja z udeleženci delili še štirje strokovnjaki s področja voda in urejanja prostora, ki so opozorili na nedoslednosti in sive cone, ki jih prinaša predlog zadnje novele zakona. Sledila je zanimiva razprava, ki je pokazala, da pristop, ki so ga za spremembo zakona o vodah izvedli na MOP, ni primeren, saj v strokovni javnosti odpira vrsto dilem in poraja številna vprašanja glede implementacije zakona v praksi ter celovitega pristopa do prostorskega načrtovanja. To dokazuje tudi izjemen odziv razpravljavcev iz vrst strokovne javnosti, ki so na posvetu želeli pridobiti čim več jasnih in natančnih odgovorov, pri tem pa opozorili, da v Sloveniji ne smemo opustiti visoke ravni varovanja vodnih virov, za kar je nujen skupni deležniški nastop.

Uvodna nagovora na posvetu sta imela mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, ki je predstavil glavne razloge, zaradi katerih je MOP predlagal spremembe zakona o vodah, in Roman Kramer, direktor Direkcije RS za vode, ki bi s spremembo zakona z ramen MOP in Vlade RS pri odločanju z izdajo vodnih soglasij prevzela tudi določene pristojnosti. Svoje poglede so v nadaljevanju predstavili tudi predstavniki organizatorjev posveta in Ljubljanskega urbanističnega zavoda. Izr. prof. dr. Nataša Atanasova (FGG UL) je izpostavila pomen priobalnih zemljišč pri ohranjanju kakovosti voda, predsednik združenja hidrogeologov prof. dr. Mihael Brenčič (NTF UL) pa vplive posegov na priobalna zemljišča ter na vire pitne vode. Elemente dinamike pretokov, ki jih spreminja zakon, je predstavila dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije (TC Vode), Karla Jankovič in Marko Fatur iz LUZ-a pa sta uvodne predstavitve zaokrožila s temo vodnih in priobalnih zemljišč v prostorskem in urbanističnem načrtovanju. Diskusijo je povezovala izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk (Katedra za aplikativno geologijo, NTF UL), predsednica slovenske mreže Globalno partnerstvo za vodo.

Celotno sporočilo za javnost je dostopno na tej povezavi.