Slovenska organizacija za podzemne vode
Društvo slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov - IAH

SKIAH domači dogodki

31/03/2021,

Odziv strokovnih združenj na sprejetje novele Zakona o vodah (ZV-1G)

Predstavniki strokovnih združenj in društev, ki delujemo na področju voda, izražamo obžalovanje nad sprejemom sporne novele Zakona o vodah. Pomembni strokovni pomisleki v zvezi z varovanjem in odnosom do priobalnih in vodnih zemljišč ob možni širitvi posegov vanje žal niso bili upoštevani. Opozarjamo, da novela Zakona o vodah upravljanje voda v Sloveniji oddaljuje od Okvirne vodne direktive, ki predstavlja konsenz med strokovnimi spoznanji in evropsko politiko v zvezi z ravnanjem in upravljanjem voda kot javnega in skupnega dobra.

Ponovno poudarjamo, da je bila novela Zakona o vodah sprejeta brez strokovne obravnave, ki bi omogočila tehten razmislek o ključnih posegih na področju upravljanja voda in zatem z javno razpravo zanje pridobila tudi širše družbeno soglasje. Predlagane spremembe zakonodaje niso bile primerno strokovno utemeljene in ne dosegajo skupnih ciljev celostnega upravljanja voda, hkrati pa nedvoumno kršijo veljavno nacionalno in evropsko zakonodajo – Ustavo RS (70.a člen), Aarhuško konvencijo (8. člen), Okvirno vodno direktivo (14. člen) in prenovljeno Direktivo o pitni vodi, ki določajo pravni okvir za varovanje zdravja ljudi, narave in okolja pred škodljivimi učinki vsakršnega obremenjevanja voda.

Predstavniki strokovnih združenj in društev na področju voda se zavezujemo, da bomo tudi v prihodnje na strokovni ravni odpirali in iskali rešitve za probleme na področju celovitega upravljanja voda, in z njimi seznanjali javnost. Obenem bomo še nadalje vzpostavljali temelje za tvoren dialog z nosilci političnega odločanja.

 

Podpisniki:

Slovensko društvo za zaščito voda, predsednica dr. Marjetka Levstek

Slovenski komite Mednarodnega združenja hidrogeologov, predsednik prof. dr. Mihael Brenčič

Društvo vodarjev Slovenije, predsednica dr. Lidija Globevnik

Globalno partnerstvo za vodo Slovenije, predsednica izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk

 

30/03/2021,

Sprejete dopolnitve Zakona o vodah

Državni zbor Republike Slovenije je dne 30.3.2021 z 44 glasovi ZA in 38 glasovi PROTI sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G). Predlogu zakona je skupaj z drugimi strokovnimi društvi in nevladnimi organizacijami nasprotovalo tudi naše društvo. Žal naši strokovni argumenti poslancev koalicije niso prepričali. O tem kako vrhovno zakonodajno telo in državni organi razumejo in spoštujejo stroko, si lahko ustvari vtis vsak sam, na podlagi ogleda posnetka seje Državnega zbora (povezava) in prebere na stenogramu (povezava).

Mihael Brenčič

,

Slovenski komite Mednarodnega združenja hidrogeologov v medijih marca 2021

Od ponedeljka 8. marca 2021 dalje, ko je bil na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora sprejet amandma k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki bi spremenil dosedanji 69. člen veljavnega Zakona o voda in s tem pogoje za gradnje na vodovarstvenih območjih, so se člani našega društva zelo angažirali, da bi dosegli umik tega spornega amandmaja, sodelovali pa so tudi pri naporih, da bi se umaknile vse druge predlagane dopolnitve in spremembe Zakona o vodah. To nam je do neke mere tudi uspelo. Predlog sprememb 69. člena veljavnega Zakona o vodah je bil v sredo 24. marca umaknjen iz parlamentarne razprave (povezava).

Naše društvo je aktivno sodelovalo pri pripravi skupnih izjav društev (povezava 1, povezava 2, povezava 3, povezava 4). Poleg tega pa smo bili prisotni tudi v medijih. Aktualnost problematike o vodovarstvenih območjih je številne medije spodbudila, da so intenzivno poročali o poteku razprave in uradnih odzivih tako Ministrstva za okolje in prostor, kot Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je bil formalni predlagatelj amandmaja za spremembo 69. člena. Vseh medijskih odzivov na omenjeno problematiko skorajda ni mogoče našteti. Zato omenimo le nekatere medijske aktivnosti naših članov.

Že pred objavo skupne izjave društev je v sredo 17. marca izšel odziv na predlagane spremembe Zakona o vodah našega člana mag. Joerga Prestorja v pismih bralcev časopisa Delo (povezava).

Po objavi izjave strokovnih društev okoli poldneva v sredo 17. marca 2021 je kratko izjavo za Radio Študent podal predsednik našega društva dr. Mihael Brenčič (povezava)  zvečer pa je v Odmevih podal še kratko izjavo o nesprejemljivosti podanih sprememb (povezava). Sledila je izjava ministra Vizjaka. Ker se z ministrom ni bilo mogoče soočiti, so se društva, podpisniki izjave, odzvala na ministrove trditve s posebnim odgovorom (povezava), ki je bil objavljen v številnih tiskanih medijih.

Na Dan voda 22. marca 2021 je naša članica izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk nastopila v opoldanskem dnevniku Radija in televizije Slovenije (povezava) nato pa je še na večernem dnevniku podala kratko izjavo (povezava).

Odmeven intervju o posegih na vodovarstvenih območjih je na Dan voda 22. marca 2021 za časopis Delo dal naš član mag. Joerg Prestor (povezava).

Pred kratkim je odmeven prispevek k razpravi imela naša članica izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk v imenu Globalnega partnerstva za vodo tudi v oddaji Dnevnikov sobotni izbor (povezava).

Vseh medijskih odzivov na problematiko spremembe Zakona o vodah ni mogoče podati. Vsekakor je bila široka razprava o vodovarstvenih območjih pomembna za senzibilizacijo široke javnosti o problematiki podzemne vode in njenega varovanja in nenazadnje tudi naše društvo je doseglo ustrezno odmevnost.

Mihael Brenčič

24/03/2021,

Izjava ob nameravanem umiku 4. člena iz predloga zakona o vodah (ZV-1G) v drugi obravnavi v Državnem zboru

Podpisnice in podpisnik javnega poziva Vladi RS in Državnemu zboru ob spremembah zakona o vodi (ZV-1G) pozdravljamo odločitev Vlade RS, da iz predloga zakona umakne 4. člen, ki bi lahko pomenil dodatno in nesprejemljivo ogrožanje kakovosti podzemnih voda, ki so najpomembnejši vir pitne vode v Republiki Sloveniji.

Obenem pa opozarjamo, da predlog zakona še vedno vsebuje 2. člen, ki ogroža priobalna in vodna zemljišča. Poudarjamo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča »gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov«, odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Ob tem poudarjamo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. Podpisnice in podpisniki ne vidimo resnih razlogov za tako hitre (po skrajšanem postopku) in tudi na tem področju premalo strokovno preverjene odločitve.

Zato pozivamo Vlado RS in Državni zbor, da iz predloga zakona umakne tudi ta člen. Obenem pa Ministrstvu za okolje in prostor dajemo pobudo za strokovno in javno razpravo, ki naj v okviru celovitega vrednotenja priobalnih zemljišč odgovori na vprašanje, katere dejavnosti in posledično objekti so začasno ali trajno možni na določenih priobalnih zemljiščih. Šele tedaj bi lahko dopolnili veljavne določbe 37. člena obstoječega zakona o vodah. Pripominjamo tudi, da v priobalna in vodna zemljišča nikakor ne bi smeli posegati mimo načrtov upravljanja povodij in prostorskih načrtov.

Podpisniki:
Slovensko društvo za zaščito voda, predsednica dr. Marjetka Levstek
Slovenski komite Mednarodnega združenja hidrogeologov, predsednik izr. prof. dr. Mihael Brenčič
Društvo vodarjev Slovenije, predsednica dr. Lidija Globevnik
Globalno partnerstvo za vodo Slovenije, predsednica izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk

Izjava je dostopna tudi na povezavi.

23/03/2021,

Odziv strokovnih združenj s področja voda na izjave ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka v Odmevih na TV Slovenija, 17. marca 2021

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se je kot gost TV Slovenija v informativni oddaji Odmevi, ki jo je 17. marca vodila Rosvita Pesek, odzval na poziv štirih strokovnih združenj, ki smo Državnemu zboru RS predlagali umik novele Zakona o vodah (ZV-1G) iz zakonodajnega postopka. Naši glavni argumenti temeljijo na ugotovitvah, da se zakon spreminja brez vednosti strokovne in druge javnosti na slabše, da se zmanjšuje obstoječa raven zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varne oskrbe prebivalstva s pitno vodo, ter da se odpira vrata gradnji objektov, ki v odprti krajini ob vodah nimajo kaj iskati, ker zmanjšujejo poplavno varnost in posredno ogrožajo vire pitne vode. Ker je v oddaji izpostavil nekaj trditev, ki so ostale brez odgovora, saj nam soočenja v oddaji niso omogočili, želimo ministru in tudi širši javnosti pojasniti naša stališča kot odgovore na izjave, ”da MOP ne bo dopustilo nobenih nevarnih objektov na vodovarstvenih območjih, saj zakon ponuja veliko varovalk, ki so zadostne in onemogočajo negativne scenarije, da obstoječi zakon servisne dejavnosti dopušča, proizvodnih pa ne, kar bi veljalo z novelo zakona zdaj spremeniti, ter kje smo bili strokovnjaki takrat, ko so se gradili nekateri industrijski objekti, ki so danes vpeti na ljubljansko vodovarstveno območje.”

Opozarjamo, da se dejavnosti, ki predstavljajo nevarnost v okolju z uporabo nevarnih snovi, že danes odvijajo povsod, tudi na vodovarstvenih območjih. V naseljih, kjer živimo, se nahajajo tako industrija kot obrtne in servisne dejavnosti, kot so bencinski servisi, kemične čistilnice ipd. Umeščanja servisnih dejavnosti, ki morajo zadoščati ureditvenim ukrepom zaradi preprečevanja emisij, pa ne ureja Zakon, temveč Uredba o vodovarstvenih območjih, in jih dopušča le na širših (VVOIII), nikakor pa ne na ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih (VVOII in VVOI). A predlog spremembe 69. člena Zakona o vodah sploh ne govori o teh nevarnih objektih, ampak o industriji, ki v procese vključuje nevarne snovi in predstavlja bistveno večje tveganje za okolje. Za te objekte bi se v primeru sprejetja novele zakona po novem prav tako odločalo na osnovi Uredb o vodovarstvenih območjih, ki so v primerjavi z zakonom šibkejši akt. Če bodo torej spremembe Zakona o vodah sprejete, se bodo zdaj v prostoru znašle industrije, ki v procesih uporabljajo nevarne snovi, torej tudi tam, kjer jih na vodovarstvenih območjih še ni.

Celoten odziv strokovnih združenj s področja voda je dostopen na povezavi.

19/03/2021, Ljubljana

Sporočilo za javnost ob svetovnem dnevu voda – novinarska konferenca

Predstavniki štirih slovenskih strokovnih društev – Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV), Društva vodarjev Slovenije (DVS), Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH) in Globalnega partnerstva za vodo Slovenije (GWPS) so na novinarski konferenci, ki so jo organizirali ob svetovnem dnevu voda, opozorili na spornost določil novele, s katero želijo predlagatelji poseči v obstoječo slovensko vodno zakonodajo, pri tem pa podrobno pojasnili razloge, zakaj je iz zakonodajnega postopka potrebno umakniti Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G). V tem tednu so poziv naslovili tudi na Državni zbor Republike Slovenije, ki bo prav na svetovni dan voda, 22. marca, na svojem plenarnem zasedanju začel z obravnavo predlogov za spremembo Zakona o vodah. Strokovna društva opozarjajo, da nacionalne zakonodaje v teh členih ne bi smeli spreminjati, saj je obstoječa v vseh elementih skladna z relevantno evropsko zakonodajo in direktivami. Uveljavitev omenjenih predlogov bi z zmanjšanjem ravni zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varne oskrbe prebivalstva s pitno vodo tako pomenila ne le neusklajenost nacionalnih predpisov z evropsko zakonodajo, pač pa tudi kršitev ustavne pravice do pitne vode (čl. 70a) ter Aarhuške konvencije, ki omogoča sodelovanje javnosti pri ključnih okoljskih odločitvah, kot je spreminjanje načrtov upravljanja povodij. Prav tako je sporna predvidena sprememba zakona, ki bi omogočala posege na vodna in priobalna območja, ki ščitijo površinska vodna telesa s kopnega.

Dr. Mihael Brenčič, predsednik Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrologov je pojasnil, da imamo v Sloveniji že dolgo tradicijo na področju zaščite vodnih virov z vodovarstvenimi območji, kar je tudi eden od vzrokov, zakaj imamo v veliki večini vodovodov zelo kakovostno pitno vodo: ”Takšno visoko kakovost moramo ohraniti še naprej, zato ni nobenega razloga, da bi s popravki Zakona o vodah kakorkoli zmanjševali dosedanje standarde varovanja virov pitne vode. Vodovarstvena območja so namreč temelj zdrave pitne vode in če delujemo kot družba, temelječa na trajnostnem razvoju, ne predstavljamo cokle, temveč pomemben element zdravega in čistega okolja, ki enako visok standard, kot ga uživamo danes, zagotavlja tudi zanamcem.”

Celotno sporočilo za javnost je dostopno na povezavi.

28/03/2021,

Strokovna združenja pozivamo poslanke in poslance v Državnem zboru RS k zavrnitvi novele Zakona o vodah (ZV-1G)

S tem dopisom predstavniki strokovnih združenj in društev, ki delujemo na področju voda, na Državni zbor Republike Slovenije naslavljamo poziv k celotni zavrnitvi  spornega Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G) in k vrnitvi Predloga v strokovno obravnavo, ki bo omogočila tehten razmislek o ključnih posegih na področje varstva voda in zatem v javno razpravo zanje pridobila tudi širše družbeno soglasje.

 

Podpisniki poziva:

SDZV –  Slovensko društvo za zaščito voda, predsednica dr. Marjetka Levstek

SKIAH – Slovenski komite Mednarodnega združenja hidrogeologov, predsednik prof. dr. Mihael Brenčič

DVS – Društvo vodarjev Slovenije, predsednica dr. Lidija Globevnik

GWP – Globalno partnerstvo za vodo Slovenije, predsednica izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk

,

Svetovni dan voda, 22. marec 2021

Tako kot vsako leto agencije Združenih narodov, ki delujejo na področju voda v skupni koordinaciji OZN – Voda (angl. UN-Water)  izdajo Razvojno poročilo na področju voda (angl. UN World Water Development Report). Letošnje poročilo je naslovljeno Vrednotenje vode (angl. Valuing water).

Poročilo je rezultat skupne pobude Združenih narodov in Svetovne banke, ki sta aprila leta 2016 ustanovili Visoki panel o vodi (angl. High Level Panel on Water) v katerega so se vključili predsedniki enajstih držav (več o organizacijskih in konceptualnih izhodiščih, na katerih temeljijo sodobni globalni politični premisleki o vrednotenju in vrednosti vode v prispevku Ekolista “Politično vrednotenje vode”). Rezultati dela te skupine bodo predstavljeni v letošnjem poročilu.

Namen te iniciative je, da bi na globalni ravni skupaj spremenili odnos do vode, in jo pričeli v najširšem pomenu vrednotiti. Kot človeštvo se moramo začeti zavedati vrednosti vode. Vodo naj bi vrednotili kot naravno dobrino, a tudi ekonomsko, vse to pa naj bi privedlo h gospodarnejšemu in učinkovitejšemu ravnanju z njo. Kaj bo poročilo prineslo, ta trenutek še ne vemo, vsekakor pa ga bomo morali skrbno prebrati in preučiti. Nedvomno je voda dobrina, ki ima svojo vrednost, in to moramo upoštevati, nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi postala ekonomska dobrina, ki jo bomo tržili in tudi omejevali dostop do nje. Zdi se, da se za predlogom sprememb Zakona o vodah, ki je v parlamentarni razpravi v Državnem zboru, skriva prav to (povezava).

Pomemben vir vode so tudi vodonosniki. Podzemna voda že dolgo ni več le vir pitne vode, temveč tudi surovina in vir vode za namakanje v kmetijstvu. Vedno bolj in bolj pa se zavedamo, da je tudi »enakovreden« del vodnega kroga, v katerem spremembe v enem delu, vplivajo tudi na spremembe v drugem delu. Če vplivamo na rečni režim, bomo povzročili tudi spremembe v podzemni vodi, in obratno. Zaradi vsestranskega pomena podzemne vode, so se Združeni narodi odločili, da ji bodo posvetili Dan voda leta 2022 in s tem tudi razvojno poročilo. Hidrogeologi to poročilo pričakujemo z nestrpnostjo.

Mihael Brenčič

,

Stališče društva SKIAH, ki ga je na tiskovni konferenci v Ljubljani 19. marca 2021 predstavil predsednik društva dr. Mihael Brenčič, v zvezi s spornostjo določil novele, s katero želijo predlagatelji poseči v obstoječo slovensko vodno zakonodajo

Hidrogeologi, strokovnjaki, ki se ukvarjamo s podzemno vodo, smo močno zaskrbljeni zaradi spreminjanja veljavnega člena Zakona o vodah, ki določa ukrepe na vodovarstvenih območjih. Novela, ki je v parlamentarni proceduri, zmanjšuje stopnjo varovanja virov pitne vode pred onesnaženji z nevarnimi snovmi. Sedaj je ta zaščita veljavna na nivoju zakona, z novim predlogom pa se opredelitev zaščite prenaša na nižjo raven in na vsakokratno usklajevanje različnih interesov v prostoru.

V Sloveniji imamo dolgo tradicijo zaščite virov pitne vode z vodovarstvenimi območji. To je tudi eden od vzrokov, zakaj imamo v veliki večini vodovodov na voljo zelo kvalitetno pitno vodo. Zato ni nobenega razloga, da zmanjšamo dosedanje standarde varovanja vodnih virov.

Ne držijo trditve, da vodovarstvena območja predstavljajo oviro za razvoj. To marsikje dokazuje prav prisotnost poselitve in industrije na njih. Vodovarstvena območja zahtevajo le strožje ukrepe za zaščito podzemne vode, ki jo moramo ne glede na to, kje se nahaja, ščititi. Seveda pa na vodovarstvena območja ne sodi katerakoli dejavnost, vsekakor pa to niso zdravju nevarne snovi.

Razumevanje vode in vodnega okolja iz leta v leto napreduje. Na tem področju napredujejo tako stroka, kot znanost, pa tudi razumevanje in zavedanje laične javnosti. Iz tega sledi, da moramo tem procesom prilagajati tudi zakonodajo o vodah. Vendar je nedopustno, da se takšnih sprememb lotevamo na tak način, kot se to dogaja  s trenutnimi amandmaji na Zakon o vodah. To je zakonodaja, ki varuje esencialno snov, vodo, zaradi katere smo, to kar smo. Spremembe te zakonodaje morajo biti skrbno premišljene, konzervativne in z upoštevanjem vseh previdnostnih načel. V pripravo sprememb mora biti vključena relevantna stroka, podlaga za takšne spremembe morajo biti študije, o spremembah pa mora imeti pravico izrekati se tudi najširša javnost. Sedaj najavljene spremembe zanikajo vse to.

Zdrava naravna pitna voda je temelj vsega, to zavedanje smo Slovenci dokazali z vpisom pravice do pitne vode v ustavo. Od osamosvojitve dalje nobena odločitev v družbi ni imela višje podpore. Z omenjenimi spremembami zakonodaje pa negiramo prav to.

Skupno izjavo za javnost predstavnikov štirih slovenskih strokovnih društev – Slovenskega društva za zaščito voda, Društva vodarjev Slovenije, Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov in Globalnega partnerstva za vodo Slovenije si lahko preberete na tej povezavi.

17/03/2021,

Poziv strokovnih društev Državnemu zboru k umiku Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G) (skrajšani postopek, EPA 1634-VIII)

Matični odbor za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora RS je sprejel amandma k predlogu dopolnjenega Zakona o vodah, ki se navezuje na spremembe zaščite virov pitne vode in posegov na vodovarstvenih območjih. Gre za spremembo, ki v marsičem znižuje dosedanje standarde za zaščito virov pitne vode. S tem namenom so predstavniki strokovnih društev, med njimi tudi društvo SKIAH, Državni zbor pozvali k umiku tega predloga, ki si ga lahko preberete tukaj.