Svetovni dan Zemlje 2020: Delujmo klimatsko

V letošnjem letu obhajamo 50. obletnico, od kar se je v Združenih državah Amerike pričel obeleževati dan Zemlje. Sprva je bil to dogodek, ki je bil vezan le na državo z največjo svetovno ekonomijo, leta 1990 pa se je njegovo obeleževanje razširilo po celem svetu, in pričel se je praznovati tudi pri nas. Vsako let je Dan Zemlje posvečen drugi temi, ki je povezana z ohranjanjem planeta.

Letošnji dan Zemlje poteka pod geslom »delujmo klimatsko« (ang. »climate action«). Kar je tudi razumljivo, saj so prav v zadnjem času razprave o klimi in njenih spremembah dosegle svojevrsten vrh. Razkorak med civilno družbo in znanostjo na eni strani in politiko ter kapitalom na drugi, je pri razumevanju sprememb klime postal tako velik, da se ne more razrešiti drugače kot s konfliktom. Upajmo, da bo ta pozitiven in ustvarjalen.

Vprašanje klime je eno najbolj perečih vprašanj človeštva, čeprav se ta trenutek morda zdi, da je to pandemija korona virusa. V spremembe klime dvomijo le še tisti, ki ne verjamejo številkam. Lahko smo skeptiki in dvomimo v to ali ono znanstveno teorijo, ki razlaga vzroke in posledice klimatskih sprememb, nedvomno pa se klima spreminja. Povsem izkustveno vemo, za to ne rabimo meritev, da so poletja iz leta v leto toplejša in bolj vroča.

Spremembe klime se odražajo tudi v vodnem krogu. Zaradi tega se, preprosto povedano, kroženje vode pospešuje. Voda se v določenih predelih okolja zadržuje krajši čas, in hitreje odteka. Lepa ilustracija spreminjajočega se zadrževanja vode v okolju je skrajševanje časa trajanja snežne odeje in njene debeline. Voda se vedno krajši čas zadržuje v obliki snega. To ima številne posledice, tudi za podzemno vodo. Čeprav se celotne letne količin padavin marsikje ne spreminjajo, pa se zaradi manjšega deleža snega spreminja narava odtoka vode. Spreminjanje odtoka vode vpliva na infiltracijo in s tem na napajanje podzemne vode. Ker se zmanjšuje deleža snega, se zmanjšuje tudi delež infiltracije.

Volumsko gledeno vodonosniki predstavljajo ogromne rezervoarje vode, zato so z njimi marsikje po svetu ravnali kot da bi bili neskončni. Ne glede na to, se posledice spremembe klime in pospeševanja vodnega kroga odražajo tudi v njih. Te vplive bi lahko razdelili v dve veliki skupini, na naravne in človeške. Naravni so vezani na spremenjeno napajanje vodonosnikov, in tudi na iztok iz njih.  Primer slednjega so lahko spremenjeni pretoki na izvirih. Človekovi vplivi pa se kažejo v povečanem črpanju podzemne vode. Zaradi višjih temperatur ozračja človek potrebuje več vode, predvsem pri proizvodnji rastlinske hrane, kot tudi pri vzdrževanju lastnega standarda. Marsikje po svetu so takšne razmere že privedle do prečrpanja vodonosnikov. Drastične spremembe gladine podzemne vode in s tem osiromašenje zalog podzemne vode so znane iz Indije, Kitajske, Mehike in Združenih držav Amerike. To je pripeljalo Kalifornijo do tega, da je radikalno spremenila zakonodajo o podzemni vodi in hkrati pričela spodbujati intenzivne hidrogeološke raziskave, ki naj bi izboljšale poznavanje podzemnega vodnega kroga.

In Slovenija? Tako kot druge države alpskega loka, veljamo za bogate z vodo v celoti in tudi s podzemno vodo. Toda ali dovolj dobro poznamo svoje podzemne vode? Ali jih poznamo dovolj dobro, da jih ne bomo zaradi sprememb klime, pod vplivom katere se bomo znašli v prihodnosti, prizadeli do te mere, kot so jih prizadeli nekod drugod po svetu? Ali bomo zaradi tega lahko ogrozili naše dejavnosti, ki so odvisne od podzemne vode. Morda tudi pitno vodo, katere vir je v Sloveniji skorajda samo voda iz tal?

Mihael Brenčič