Svetovni dan voda 22. marec 2019: “Voda za vse – ne prezrimo nikogar!”
Letošnji svetovni dan voda poteka pod geslom »Voda za vsakogar«. Geslo nas napeljuje na dejstvo, da je več kot miljarda ljudi še vedno brez dostopa do zdrave in čiste pitne vode, in da več kot tri miljarde ljudi še vedno živi v nevzdržnih higienskih razmerah, kar je prav tako povezano z ustreznim dostopom do vode.
Zaradi velike stiske z vodo, so Združeni narodi v okviru ciljev trajnostnega razvoja, sprožili aktivnosti, s katerimi želijo poiskati alternativne vire pitne vode. Med te alternativne vire, so tam, kjer je ne izkoriščajo dovolj, ali pa je njeno pojavljanje slabo raziskano, uvrstili tudi podzemno vodo. V primerjavi s takšnim stanjem je v Sloveniji poznavanje podzemne vode dobro, toda pri tem je še vedno veliko prostora za izboljšave in napredek, ki je povezan tako z njenim izkoriščanjem, kot z učinkovitejšim upravljanjem z zalogami podzemne vode. Slednje so v naši državi še vedno glavni in najpomembnejši vir pitne vode.
Čeprav je Slovenija bogata z vodo in se kot takšna po svojih naravnih danostih uvršča na vrh lestvic, ki države rangirajo na podlagi različnih kazalcev povezanimi z vodo, je tudi v naši državi tako, da nimajo vsi prebivalci enakega dostopa do te naravne in esencialne dobrine. Nekatere od manjšin, se še vedno borijo za to pravico, in kar je morda še bolj paradoksalno; tudi na nekaterih večjih območjih, kot je slovenska Obala, ti problemi še vedno niso v celoti rešeni. Navkljub temu, da je Rižanski vodovod, ki s pitno vodo oskrbuje obalne občine eden najboljših in tehnološko najnaprednejših vodovodnih sistemov v državi, v poletnih mesecih nima na razpolago dovolj velike količine vode, da bi z njo oskrbel domačine in številne turiste, ki pridejo tja preživljati dopust. Navkljub temu, da je v zaledju, ne daleč stran, na razpolago zelo veliko vode. Nesposobnost države in njenih struktur, da bi zagotovili ustrezne podlage za rešitev tega problema, in nesposobnost stroke, da bi našla ustrezne rešitve ter dosegla medsebojno soglasje, navkljub velikim sredstvom, ki so bila porabljena v ta namen, so nas pripeljali do absurne rešitve, da bomo v državi, ki je bogata z vodo razsoljevali morsko vodo; tako kot puščavske države, kjer včasih po več kot leto dni ne pade niti kaplja dežja. Dolga desetletja iskanja različnih rešitev in neštetih soglasij, so prisilila Obalo, da uporabila tisti vodni vir, katerega ima v izobilju, morje. Ali je maksima »Voda za vse« takšna, da je res primerna samo za tiste dežele, kjer število prebivalstva nezadržno raste?
Maksima »Voda za vse« pa ima lahko tudi drugačen pomen. Razumemo jo lahko napačno. Vodo damo za to, da bomo imeli vse. V zadnjih nekaj letih smo bili v Sloveniji priče projektom, ki so pod izgovorom ekonomskega razvoja, nedopustno posegli na prispevna območja velikih virov pitne vode in s tem trajno ogrozili dolgoročno varnost oskrbe s pitno vodo. Morda je pri tem najbolj razvpit projekt povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 preko neposrednega napajalnega zaledja vodnjakov vodarne Kleče, ki je najpomembnejši vir pitne vode za Ljubljano in okolico, za vir, ki napaja preko 300.000 prebivalcev. Projekt, ki ga vodi in financira Mestna občina Ljubljana s pomočjo sredstev iz evropskih skladov, ima tako svoje zagovornike, kot nasprotnike. Oboji tehtajo različne argumente za in proti projektu. Toda ne glede na to, bo preko neposrednega napajalnega zaledja vodnjakov tekel kanalizacijski vod v katerem bo lahko teklo skoraj 1m3/s odpadne vode. Navkljub visoko napredni tehnologiji, človek še ni iznašel cevi, ki s časom ne bi popustile do te mere, da iz njih ne bi pronicala kanalizacijska voda.
Pritiski strokovne in laične javnosti so dosegli, da je investitor vendarle ponovno preveril nekatere zasnove in da bo spremenil izvedbo kanala v tistem delu, ki je najbolj problematičen in predstavlja največje tveganje za vodni vir. Toda tudi tokrat vse te aktivnosti potekajo tako, da s postopki in predvidenimi rešitvami javnost ni seznanjena.
dr. Mihael Brenčič, predsednik društva SKIAH