V nedeljo, 16. decembra, vas ob 11 uri vabimo na razstavo Živeti z vodo – južni rob Ljubljane , ki bo vodena v družbi predsednika društva SKIAH, izr. prof. dr. Mihaela Brenčiča iz Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Si lahko, namesto da bi se vode bali, predstavljamo prihodnost, v kateri bi gradili sisteme, ki so tako fleksibilni kot spremenljive ravni vode? Bi lahko, namesto da bi se ščitili pred okoljskimi nevarnostmi, razvili pametnejša in bolj inkluzivna okolja ljudi in narave?
Kot okvir za testiranje teh scenarijev razstava kot študijo primera raziskuje Ljubljansko barje, nekdanje močvirje ob reki Ljubljanici. Barje je območje, polno protislovij. Je zaščiten naravni rezervat, ki mu grozi vse večja urbanizacija; je bogat zbiralnik sveže pitne vode iz podzemne vode, ki ji, med drugim zaradi obstoječih naselij brez ustrezne kanalizacije, grozi onesnaženje.
Katedra za aplikativno geologijo Oddelka za geologijo NTF in društvo SKIAH vas v četrtek, 29. 11. ob 15:00 uri vabita na 11. Hidrogeološki kolokvij, ki mu bo sledila redna Skupščino društva. Dogodek se bo odvijal v predavalnici 208 v 2. nadstropju Naravoslovnotehniške fakultete na Aškerčevi 12 v Ljubljani. Tema dogodka bo posvečena načinom in praksi varovanja vodnih virov v Sloveniji in Avstriji. Dogodek je brezplačen!
Progam Hidrogeološkega kolokvija:
Vodovarstvena območja so varovana z občinskimi odloki in vladnimi uredbami. Določena so z namenom, da se vodno telo, ki se uporablja ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, zavaruje pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino. Kazalec “Vodovarstvena območja” v Sloveniji si oglejte na povezavi.
V torek 9.10.2018 med 9:00 in 12:00 uro bo v okviru predmetov Hidrogeologija in Aplikativna hidrogeologija na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, na Aškerčevi 12, potekalo predavanje o geotermalnih pojavih in rabi geotermalne energije na Novi Zelandiji, ki ga bo izvedla dr. Juliet Newson iz Univerze v Reykjaviku (IS). Predavanje se bo odvijalo v predavalnici 210 v drugem nadstropju in bo potekalo v angleškem jeziku.
Predstavitev bo zajemala prikaz konceptualnih modelov nizko in visoko temperaturnih geotermalnih sistemov ter površinskih geotermalnih pojavov, izkušnje pridobivanja geotermalne energije na Novi Zelandiji ter prihodnje izzive, tako v izobraževanju kot industriji s tega področja v svetu.
Predavateljica dr. Juliet Newson je med leti 2007 in 2011 organizirala študij za podiplomski certifikat o tehnologiji rabe geotermalne energije na Univerzi v Aucklandu na Novi Zelandiji. Sodelovanje z univerzo je nadaljevala tudi za tem, ko je modelirala geotermalne rezervoarje za Contact Energy Ltd. Med leti 2010 in 2013 je bila članica upravnega odbora in vodja odbora za izobraževanje Mednarodnega geotermalnega zduženja (IGA), katerega predsednica je bila med leti 2014 in 2017. Zavzema se za enakost spolov in je zelo aktivna v svetovni skupini Ženske v geotermiji (WING). Od leta 2016 je direktorica Islandske šole o energiji Univerze v Reykjaviku (https://en.ru.is/ise).
Gostovanje predavateljice so omogočili: ERASMUS+ program, društvo SKIAH in EU projekt DARLINGe.
Vabljeni!
V drugi okrožnici 5. slovenskega geološkega kongresa, ki bo potekal med 3. in 5. oktobrom v Velenju, se lahko informirate o podrobnostih kongresa, kot so pomembnejši datumi, okvirni program kongresa, stroški kotizacije, ekskurzije in možnosti namestitve.
Rok za prijavo na kongres in za prijavo povzetkov je 5. maj 2018. Podrobna navodila avtorjem za pripravo in oddajo prispevkov so objavljena tudi na spletni strani www.geo-zs.si/5SGK.
Okrožnica je dostopna v slovenskem in angleškem jeziku.
Slovensko geološko društvo in Geološki zavod Slovenije v okviru letošnjega 5. slovenskega geološkega kongresa, 3.–5. oktobra v Velenju razpisujeta
FOTOGRAFSKI NATEČAJ
Tema natečaja je »Geoznanost za družbo« in zajema širok spekter motivov, ki odsevajo uporabno vrednost geoznanstvenih raziskav na vseh ravneh.
Glavni kriterij izbora fotografij bo njihova sporočilna vrednost, skladna z razpisano temo. Zaželeni so motivi, ki bodo temo razpisa povezali z mestom kongresa, Velenjem, ni pa to pogoj za prijavo.
K sodelovanju na natečaju ste vabljeni vsi, tudi tisti, ki se ne nameravate udeležiti kongresa.
24 najboljših fotografij po izboru komisije bo v velikem formatu razstavljenih v Galeriji na prostem v Velenju v času geološkega kongresa, skupaj pa tri mesece. 12 najboljših fotografij bo natisnjenih na koledarju. Za najboljše tri fotografije bodo podeljene nagrade:
za 1. mesto: digitalni fofoaparat Nikon Coolpix W300 ali podoben
za 2. mesto: daljnogled Nikon Aculon 7×50 ali podoben
za 3. mesto: daljnogled Nikon Aculon 8×25 ali podoben
Javna podelitev nagrad in priznanj bo na zaključni kongresni slovesnosti. Rok za oddajo fotografij je 15. maj 2018. Rezultati izbora bodo objavljeni 15. junija 2018 na spletni strani 5. slovenskega geološkega kongresa.
Podrobna navodila za prijavo na natečaj so v priponki in na spletni strani http://www.geo-zs.si/5SGK/.
Veselimo se vaših fotografij!
Organizacijski odbor 5. slovenskega geološkega kongresa
Prijavnica za sodelovanje je dostopna na povezavi.
Društvo slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH) vas kot partner pri organizaciji vabi na 5. slovenski geološki kongres, ki bo potekal med 3. in 5. oktobrom 2018 v Velenju.
Kongres bo ob izmenjavi novih raziskovalnih rezultatov, posvečen pomenu geoznanosti za širšo družbo in njen razvoj. Omogočal bo dialog med raziskovalci, ki delujejo na znanstveno-raziskovalnih področjih geologije in strokovnjaki, ki strokovna znanja uporabljajo pri aplikativnem delu ali pa so končni uporabniki rezultatov geoloških raziskav.
Cilj kongresa je med drugim povečati prepoznavnost geologije kot temeljne naravoslovne znanosti, ki daje osnove za dejavnosti, povezane z upravljanjem, nadzorovanjem in načrtovanjem sonaravnega razvoja oziroma prehoda v krožno gospodarstvo, med katere sodijo tudi:
· načrtovanje sonaravne rabe mineralnih surovin, podzemne vode in energetskih virov;
· premišljeno načrtovanje infrastrukturnih objektov kot so ceste, cevovodi, daljnovodi,
. odlagališča odpadkov, vključno z odlagališči nevarnih in radioaktivnih odpadkov;
· ocenjevanje vplivov na okolje zaradi najrazličnejših posegov v prostor;
· ocenjevanje geološko pogojenih nevarnosti
· ocenjevanje geotermalnega potenciala za načrtovanje rabe geotermalne energije.
Več o dogodku si preberite v prvi okrožnici v slovenskem oziroma angleškem jeziku.